Vsaka generacija potrebuje družino
Po krstni uprizoritvi v Gledališču Koper konec poletja in premieri v reškem HNK Ivana pl. Zajca se je muzikal Naša familija pretekli teden vrnil na koprski oder. V koprodukcijski uprizoritvi, v kateri ob že omenjenih dveh gledališčih sodeluje še Slovensko stalno gledališče, v eni od glavnih vlog nastopa tudi Leonora Surian Popov, ki smo jo skupaj s skladateljem in režiserjem predstave Marjanom Nećkom prosili za kratek pogovor.
Gospod Nećak, v nekem intervjuju ste rekli, da je bil prvotni naslov muzikala Otroci in da so uprizoritev navdihnili motivi pesmi Jamesa Whitcomba Rileyja Sirotica Annie. Kako in koliko časa sta se razvijala ideja in koncept?
“Skoraj vsa besedila, ki so mi všeč in ki se jih odločim obdelati, dobijo nov dramaturški, včasih tudi vsebinski vidik. Kratkomalo jih drugače berem in dolgo traja, preden se odločim delati s tistim, kar je že napisano. Navadno sam ustvarim koncepte ali pa izberem teme, pri katerih imajo pisci popolno ustvarjalno svobodo. Ukvarjam se z glasbenim gledališčem, ki zahteva veliko več časa za pripravo kot katerakoli druga dramska uprizoritev. Temu projektu sem posvetil približno dve leti in to je za moje delo normalno.
“Družina ni samo krvno sorodstvo - lahko je kdorkoli, ki te sprejema in ima rad, takega, kakršen si, to so tisti, katerih pozornost in skrb ti zagotavljata ljubezen, dobroto in pripadnost, in se počutiš, da si z njimi kot doma. Prijatelji so družina, ki si jo sami izberemo.”
Marjan Nećak
režiser in skladatelj
Glavna tema pesmi Sirotica Annie so močne moralne vrednote - tisto, česar danes primanjkuje v vseh segmentih sodobnega sveta, nam odraslim in vsekakor otrokom.”
V današnjem diskurzu velja pogovor, ki poskuša utrditi pomen družine, za konservativnega ali celo konservatorskega v prizadevanju, da se ohrani tradicionalna vizija družine. Vi v svojem besedilu poudarjate, da je družina temelj družbe, da pa tudi ni enoznačna beseda. Kako ste izbrali to temo in kaj je družina danes?“Družina je širok pojem, vendar je tudi - v vseh oblikah - temelj družbe. Najpomembnejše obdobje vzgoje traja do sedmega leta življenja, potem pa je bistveno, kako bomo v nadaljnjem izobraževanju ohranili te vrednote ali pa jih zaletavo izgubili, saj je danes vseeno neki 'nov čas' in se nam zdijo te vrednote popolnoma nesmiselne …
“Verjamem, da je dramska igra pravzaprav 'igra' - večji kot je otrok v tebi, zrelejši si kot igralec.”
Leonora Surian Popov
igralka
Posvetil sem se proučevanju otrok, vzgojenih v domovih brez staršev, in njihova vzgoja je, zanimivo, odvisna od ustanove, najbolj pa od posameznika in njegovega vzgojitelja (zelo pomembna vloga in poklic), ki otrokom zapolnjuje praznino, nastalo zaradi odsotnosti staršev. Družina ni samo krvno sorodstvo – lahko je kdorkoli, ki te sprejema in ima rad, takega, kakršen si, to so tisti, katerih pozornost in skrb ti zagotavljata ljubezen, dobroto in pripadnost, in se počutiš, da si z njimi kot doma. Prijatelji so družina, ki si jo sami izberemo.
Glavni navdih za Našo familijo sem dobil iz sveta, ki mu pripadam - gledališča! Ta skupina ljudi, ki se zbere, da ustvarja, ne more ustvariti dobrega dela, če nima v sebi družinske kemije. Ko delam uprizoritev, je moje poslanstvo, da poskrbim za družinsko ozračje v ansamblu. Brez tega se mi zdi nemogoče narediti kaj iskrenega, če pa smo neiskreni in površni, potem tudi vzgajamo tako občinstvo in ga neustavljivo izgubljamo.”
Pogovore o novih generacijah ovija tančica pesimizma ali cinizma, ker ni več tradicionalnih spretnosti in znanj ali pa ker se je izgubila vera v drugačno prihodnost. So nove generacije zares preklete ali je to samo običajni generacijski prepad med nami, podoben vsem tistim neizogibnim generacijskim trkom? Kaj je specifično za generacijo Z?“Generacijo Z sem vse od začetka priprav na projekt analiziral z različnih kotov in premišljal, zakaj je tako drugačna. Specifika generacije Z je, da se lahko njeni pripadniki pohvalijo z veliko prednostmi življenja v sodobni tehnološki dobi, zmožni so multitaskanja, informacije pa sprejemajo in obdelujejo zelo hitro. Njihovo življenje teče v svetu hiperprodukcije, mreženja, virtualnosti, težnje k materialnemu, k hitremu zaslužku, instantnim zadovoljstvom, potrošniškemu načinu življenja.
Nove sociološke raziskave kažejo, da so pripadniki generacije Z v svojih pogledih konservativnejši od staršev. Čedalje bolj se vračajo k tradicionalnim vrednotam, manj strpni so in manj pripravljeni sprejeti različnost, skrbijo zlasti za svoj interes. Današnja negotovost, v kateri živimo, je eden od dejavnikov, ki najbolj vplivajo na njihovo vedênje, delovanje, in že dolgo se nimajo česa oprijeti. V državah, ki so ekonomsko na majavih nogah, je trg dela nestabilen in posli so popolnoma negotovi - vidimo, da se s to težavo spopada ves svet. Diploma ne zagotavlja službe, niti da bo služba prinesla denar, niti da bo denar prinesel varno eksistenco, niti da bo poklic prinesel konkretno delo s konkretnimi rezultati. S tem tudi ni varnosti na drugih področjih.
Brez zagotovljene eksistence je težko načrtovati sobivanje s partnerjem, načrtovati družino, uresničevati svoje ambicije, želje in sanje. Vrednote, ki so združevale generacije naših staršev in nas same, kot so poštenost, delo in vztrajnost, so v svetu korupcije in nepotizma izginile in zamenjale so jih druge: potrošniški in materialistični življenjski slog s ciljem instantnega zaslužka, instantnega zadovoljstva. V takem okolju in v takem kontekstu je mogoče razumeti, zakaj se generacija Z vrača k staremu in obrača k starim vrednotam, k nečemu, za kar se z današnje perspektive zdi, da je bilo dobro, dragoceno, varno.”
Gospa Surian Popov, septembra lani ste z glasbeno predstavo V ritmu Broadwaya praznovali dvajset let umetniškega ustvarjanja. Igralski jubileji so priložnost za obračune, tudi številčne. Veste, koliko vlog ste do danes odigrali na odru reškega gledališča, kolikokrat ste stali pred občinstvom?“Ne pravimo zaman, da čas beži! To sem spoznala že ob lanskem jubileju in se v tem trenutku znova zdrznila ob misli, da sem v dveh desetletjih odigrala kar 56 premiernih uprizoritev tako na odru Italijanske kot Hrvaške drame in Opere, od tega šestnajst vlog v muzikalih.”
Že v prvih sezonah ste odigrali nekaj vodilnih vlog klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja, v tretji sezoni pa nastopili v hrvaškem muzikalu Jalta, Jalta. Je bila vloga Nine Filipovne odločilna za to, da ste se zapisali tudi muzikalu?“Igra, petje, odrski gib ..., vse to je del mojega igralskega izraza. Vloga v Jalti mi je dala priložnost, da se dokažem, hkrati pa mi je odprla vrata v čudoviti in kompleksni svet muzikala, glasbenega žanra, ki je bil na Reki takrat še v povojih, danes pa je na repertoarju že vsako sezono.”
Ste se tudi zaradi te prelomnice odločili pripraviti krajšo različico muzikala, ki jo uprizarjate skupaj z očetom in bratoma že več kot desetletje?“Tako kot mnogo drugih dogodkov v življenju, tudi tega nisem načrtovala. Z očetom in bratoma smo pogosto nastopali skupaj in ob neki priložnosti sem predlagala, da na koncertu odpojemo songe iz muzikala Jalta, Jalta. Občinstvo je naš nastop odlično sprejelo, zato sem pomislila, da bi za naslednji koncert med posamezne songe vpletli še kratko besedilo. Tudi ta zamisel se je pri občinstvu obrestovala, končala pa z mojo priredbo skoraj vseh pesmi iz muzikala za nas štiri in pianista. V režiji sijajne slovenske koreografinje in režiserke Mojce Horvat, s katero sem že velikokrat sodelovala, nam je uspelo pripraviti komorno različico muzikala, s katero družina Surian - Ona, tata in dva brata! - nastopamo že trinajst let.”
Vlog si igralci ne izbirate sami, o zasedbah odločajo ravnatelji in umetniški vodje gledališč. Nekatere vloge lahko zato pridejo prepozno, druge prezgodaj, nekatere ob pravem času. Je vloga Laure v Naši familiji prišla v pravem trenutku?“Že na prvi vaji sem zbranim povedala, da še nisem zakorakala v menopavzo in predmenopavzo, da pa imam veliko dobrih prijateljic, ki so mi bile navdih in jim zato posvečam to vlogo. Smeh. Igralci pogosto igramo like, ki morda niso primerni za naša leta, vendar vedno najdemo 'skupno točko', v kateri se srečata igralec in njegov lik, točko, na kateri igralec začne graditi in tudi zgradi svoj lik.”
Čeprav je Naša familija klasični muzikal le pogojno, saj ostaja v domeni dramskega gledališkega izraza, se zdi, da je vokalno-pevska interpretacija dovolj zahtevna?“Z Marjanom sva že sodelovala na začetku najinih karier, zato se je bilo po toliko letih in izkušnjah prijetno znova srečati, »zaigrati« skupaj, ustvariti takšno predstavo. Marjan je songe napisal za nas, za naše glasove in naše like, vključno s songi za moj lik - Lauro.”
Gospod Nećak, kako je potekalo sodelovanje pri tej trijezični produkciji? Koliko različnih perspektiv in premislekov se je pokazalo pri obravnavi univerzalne teme? Kako se je vaše videnje izbrane teme in projekta spremenilo ravno po zaslugi igralcev in vseh drugih članov avtorske ekipe?“Koprodukcije so mi najljubši projekti, so pa tudi najbolj komplicirani zaradi razlik v senzibiliteti igralcev, ustvarjalnem razmišljanju … Tri gledališča na eni vaji, v enem mestu, ob istem času, to se sliši nemogoče … Ampak pri tem projektu smo to profesionalno izvedli po zaslugi natančnega načrta vaj in zavzetosti producentov, ki so predano delali. Dramsko besedilo in glasba sta bila pripravljena mesec dni pred študijem in igralci so prišli na prvo vajo čvrsto povezani z gradivom. V procesu smo dolgo gradili like, zlasti like otrok, saj se otroške 'vloge' nikakor ne smejo 'igrati', temveč jih je treba najnaravneje zgraditi in šele potem spustiti v odrski ples ...
Kot v vsakem procesu so bili dnevi, ko smo naredili kaj dobrega, potem se je pa pojavilo gonilo ustvarjanja - dvom. Zadnja leta delam manj, vendar učinkoviteje, ne mučim igralcev in mislim, da mora igralec, ko gre domov, imeti čas, da se z distanco potopi v svoj notranji svet, ki mu pomaga bolje razumeti vse možnosti, s katerimi razpolaga pri ustvarjanju lika. Igralci iz treh gledališč so bili zelo željni in odprti za kreacijo, najtežje pa je bilo združiti tri senzibilitete in različne jezike v en izraz - uprizoritev. Prepričan sem, da nam je z avtorsko ekipo uspelo splesti vse različnosti v edinstven jezik Naše familije.”
Gospa Surian Popov, kako ste vi sodelovali z mladimi igralci, tudi koprskimi?“Ansambel je res čudovit, toliko lepih, mladih, nadarjenih, prijaznih in srčnih igralcev na enem mestu, v isti predstavi ... Marjan je ustvaril dobre pogoje za delo. Ob delu in druženju v ustvarjalnem in veselem vzdušju smo se imeli res prijetno.”
Če se vrneva k jubileju. Je življenjska zrelost pogoj za igralsko zrelost? Kdaj dozori igralec?“Ne vem. Verjamem, da je dramska igra pravzaprav 'igra' - večji kot je otrok v tebi, zrelejši si kot igralec.”
Intervjuja z Leonoro Surian Popov in Marjanom Nećkom sta v celoti objavljena v publikaciji Gledga, gledališkem listu ob uprizoritvi.
