Vsak dan preberimo eno zgodbo Marjana Tomšiča

KOPER > Kot so zapisali pri založbi Sanje, je Vsemirje “zbirka domišljijske proze enega najsodobnejših slovenskih pisateljev in ustvarjalcev, monumentalen in izjemno aktualen zbir fantastičnih, fantazijskih, pravljičnih in magičnih zgodb, ki iz vsemirja kliče k orakeljskem branju.”

Urednik zbirke Rok Zavrtanik je skupaj s poznavalcem Tomšičevega dela Gašperjem Malejem, tudi avtorjem uredniškega pripisa, izbral zgodbe za knjigo, ki pravzaprav ni ena knjiga, temveč je v njej kar pet Tomšičevih knjig: Onstran, Veter večnosti, Vruja, Prah vesolja in pa Bužec on, bušca jest. Vsebinsko oziroma tematsko ne spadajo v sklop realističnih istrskih zgodb o šavrinkah ali pa romana o aleksandrinkah, temveč se v teh kratkih zgodbah prepletajo fantastičnost, domišljijskost, čista znanstvena fantastika, tudi pravljičnost, kar je vse dejansko zaznamovalo pisatelja skozi celo njegovo pisanje. Urednika sta hotela to gradivo ohraniti v celoti in skupaj v enem delu.

Ženska prvič kot nosilka moči in preživetja

Jasna Čebron je Tomšiča in njegove romane prva predstavila domačemu istrskemu kot tudi širšemu slovenskemu bralstvu in imela z njim tudi več predstavitvenih pogovorov. Spominjala se je, kako je večkrat poudaril, da je v istrski prostor vstopil s čarovnijo, skozi magične pripovedi Istranke France iz Gračišča, ter da je Istra in njegovo življenje v njej spremenila njegovo domišljijsko pripoved.

Kakšen je torej preplet intimnih istrskih zgodb njenih prebivalcev in avtorjeve domišljije? Malej je razkril, da je Tomšič vstopil v Istro že kot oblikovan pisatelj, izdelan prav v takrat moderni znanstveni fantastiki, a slavnega ga je naredila šele Istra. K temu je pritrdila tudi Čebron in poudarila, da je vstopil v slovensko književnost šele z istrsko tematiko, z njo pa prinesel novost: v romanu Šavrinke je prvič v slovensko literaturo vstopila ženska, ki je močna in duhovita, nosilka moči in preživetja, steber družine.

Tomšiču posvečeni tudi Primorski slovenistični dnevi

Tomšičeva literatura je, tako pravi Malej, vredna dolgih razprav in študij. Odpira tematske sklope, kot so moški princip in ženski princip, polarnost sveta in vesolja, osnovnih stvari, ki ga držijo skupaj: ljubezen, duša, srce, veter večnosti … vse to je Tomšiča gnalo skozi življenje.

Malej je obudil tudi osebno izkušnjo, ko je kot gimnazijec obiskoval delavnice Tomšičevega ustvarjalnega pisanja, na katerih je znal dijake prebuditi k svojskemu gledanju in prepoznavanju sveta, v pogovorih jih je spodbujal k razmišljanju, pogledom vase.

Ob zaključku je na vprašanje moderatorke, zakaj bi bilo dobro prebirati zgodbe iz knjige Vsemirje, Čebron razložila, da je Vsemirje lepo branje, a po branju ti nekaj manjka, začutiš potrebo, da bi se o prebranem z nekom pogovoril. Malej pa je dejal, da je bil Tomšič pogumen ustvarjalec, ki je pokazal vse dimenzije sveta, tudi temne, in pritrdil, da je v svojem pisanju pustil prostor, ki si ga moramo bralci sami zapolniti, z razmišljanji, tudi pogovorom. Končal je z besedami: “Le kateri slovenski književnik ima tako širok spekter pisanja!?”

Večer je bil neke vrste uvod in hkrati povabilo na Primorske slovenistične dneve, na celodnevno strokovno srečanje, ki ga Slavistično društvo Koper pripravlja v petek v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper, in na katerem bodo govorili prav o Marjanu Tomšiču in njegovi literaturi.