Vileniški kristal letos Aleksandru Peršolji

VILENICA >O tem, kaj se je v 40 letih dogajalo v srednjeevropski družbi in literaturi, ki jima je festival posvečen, so organizatorji Vilenice na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) povprašali štiri dosedanje dobitnike istoimenske nagrade - slovaško pesnico Milo Haugova, madžarskega pisatelja Laszla Krazsnahorkaija, švicarsko pesnico Ilmo Rakusa in srbskega pisatelja Dragana Velikića.

Kot gosti letošnjega festivala so svoja razmišljanja podali v intervjujih, ki so objavljeni v festivalskem zborniku, v katerem sta predstavljena tudi letošnji nagrajenec Gospodinov in slovenska avtorica v središču Maja Haderlap ter preostali gosti. Med gosti letos sicer ne bodo izbrali dobitnika kristala vilenice, saj so se odločili, da ga podelijo idejnemu očetu festivala Aleksandru Peršolji, je na novinarski konferenci povedal predsednik DSP Marij Čuk.

Nagrada SEP Ani Svetel

Veliko nagrado Vilenice bo letos prejel Georgi Gospodinov, bolgarski literat in mojster sodobnega romanopisja. “Na nek samosvoj način pooseblja zgodovino tega festivala s svojim pisanjem, z odpiranjem tem in na nek način daje zgled, kako lahko literatura danes nagovarja vsakogar,” je o nagrajencu povedal predsednik žirije Gregor Podlogar.

Nagrado Srednjeevropske pobude (SEP), s katero podpirajo kroženje mladih avtorjev med državami prek prevodov, pa bo na festivalu prejela slovenska pesnica, prozaistka in antropologinja Ana Svetel. Kot je povedal podpredsednik DSP Matej Krajnc, sodi med ključne avtorske glasove, ki literaturo razumejo kot način, kako iz izkušnje narediti jezik in iz jezika skupni prostor. Predstavljena je tudi v pravkar izdani Antologiji vileniških nagrajencev SEP od leta 2016 dalje.

Pogovor s slovensko avtorico v središču tradicionalno v Kopru

Kot je dejal, sta književnost in umetnost vedno nevarna, ker v prostor in družbo vnašata t.i. resnico, svobodno misel in soočanje, pa tudi tisto, kar danes svet po njegovem mnenju pogreša. To je “miroljubno krešenje idej, različnih stališč, različnih percepcij umetnosti in današnjega sveta”. Čuk upa, da bo tudi jubilejna Vilenica prav tako nevarna, uporna in odmevna, želi pa si tudi, da bi festival v prihodnje čim bolj povezoval slovenski kulturni, umetniški in jezikovni prostor ne glede na meje, evropski prostor in “brezmejni svetovni prostor umetnosti, kjer so vsi jeziki vredni spoštovanja.”.

40. Vilenico bodo odprli prihodnji torek v Ljubljani, tradicionalno pa na predvečer odprtja v Kopru prirejajo pogovorni večer s slovensko avtorico v fokusu Majo Haderlap. V Ljubljani bosta potekala tudi literarni večer z glavnimi gosti in okrogla miza na letošnjo temo Nova pravila gibanja, poleg Krasa pa bo Vilenica obiskala še Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica. Zaključek festivala s podelitvijo glavne nagrade bo 13. septembra v jami Vilenica.an, sta