Vertikalni pogledi, kakršnih oko ne zazna

Veliki formati vertikalnih fotografij istrskega urbanega okolja, ki skozi objektiv mojstra fotografije Jake Jeraše zaživi povsem nenadejano in novo vidno življenje, še do petka vabijo v izolsko galerijo Insula. Niz je poimenoval Pregledi v vertikali.

Fotograf Jaka Jeraša in kustos galerije Insula Dejan Mehmedovič na odprtju razstave, ki vabi do petka.  Foto: Arhiv insula
Fotograf Jaka Jeraša in kustos galerije Insula Dejan Mehmedovič na odprtju razstave, ki vabi do petka.  Foto: Arhiv insula

IZOLA > Za Jako Jerašo (1954), mojstra fotografije, ki se s fotoaparatom ustvarjalno druži že od osnovnošolskih dni, bi lahko rekli, da se po mnogih raznolikih tematskih obdobjih, leta 2021 obširno predstavljenih na veliki pregledni razstavi Obalnih galerij Piran, zadnja leta posveča predvsem geometrijski poetiki prostora. Od gole kože k golim linijam, bi se lahko pošalili. Po solinah, v katerih je v objektiv lovil čiste geometrijske kompozicije solnih polj, se je tokrat posvetil vertikalam, ki jih nudi urbano okolje. Zlasti domači Koper. A pravzaprav v resnici Jeraša ne išče vertikal, temveč jih ustvarja. Pregledi v vertikali so načrtni pokončni izrezi, ki na velikem formatu (40 za 150 cm), skušajo poustvariti, kot pravi avtor, drugačen, manj običajen pogled, predvsem pa “tak pogled, kakršnega s prostim očesom ne moremo doživeti”.

Ali kot je zapisal kustos razstave Dejan Mehmedovič: “Predstavljene črno-bele fotografske podobe odpirajo vidno polje v trakovni vertikali. Zoženi pogled v okolje je izhodiščna izrazna prvina teh upodobitev. Fotografov izbor vizualnega se v kodiranemu statusu likovnih elementov manifestira v izraznost, ki tvori doživetje. Nevsakdanji pejsažizem je naravnan kot avtorski izrek, ki se skozi figuralno opredmetenost v določenem smislu opira na realnost, a hkrati v omenjeni obliki prestopa raven objektivnega in razvija presežnost vidnega v podobi.” Avtor je za podlago uporabil lokalno okolje, ki mu je v izraznem smislu zvest skozi celoten življenjski opus, vendar, kot opozarja kustos, je okolje tokrat le podlaga, v kateri išče nad-realno. Skratka, skrivnost “optične manipulacije” je nedvomno temelj Jeraševega dela.


Najbolj brano