Velik potencial, a ne brez pomoči

LJUBLJANA > Kot je na četrtkovi predstavitvi povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, gre za prvo nacionalno analizo, ki pokaže vrednost in težo sektorja, v katerem je zaposlene sedem odstotkov celotne delovne sile oziroma skoraj 52.000 posameznikov. Analiza tako odpira razmišljanja o njegovih potencialih, s tem pa postavlja ustvarjalce in podjetja ob bok zaposlenim v drugih panogah. Po njeni oceni bo osnova za nadaljnje raziskave in priporočila za oblikovanje politik na tem področju.

Raznoliki in pomembni

Direktor urada za kohezijsko politiko Josip Mihalic je povedal, da kultura v naslednjem finančnem okviru EU ni umeščena kot samostojni sektor, temveč kot sektor, ki je sinergijsko vključen z drugimi, še posebej s področji podjetništva, pametne specializacije in zaposlovanja. Po njegovih besedah se je ta sektor še posebej soočil z učinki pandemije, zato Evropska komisija in Slovenija za izvajanje kohezijske politike pripravljata določene prilagoditvene ukrepe, ki bi imeli takojšnje učinke.

Obsežno publikacijo Statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008-2017 so pripravili Nika Murovec, Damjan Kavaš in Tjaša Bartolj z Inštituta za ekonomska raziskovanja po naročilu Centra za kreativnost pri MAO. Kot je povedala prva, je velik izziv pri zajemanju podatkov bila njegova heterogenost. Sektor namreč združuje zelo različne panoge, od umetniškega ustvarjanja, ki brez podpore na trgu težko preživi, do panoge, kot je programska oprema in igre, kjer gre za čisti posel.

Analiza je zajela 35.212 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v tem sektorju. Pokazala je, da je v njem v Sloveniji zaposlenih sedem odstotkov vseh zaposlenih. V letu 2017 je sektor ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije.

Ključna dognanja raziskave so strnjena v brošuri, naslovljeni Kulturno-kreativni imperativ: Razsežnosti in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, ki jo je uredila dr. Barbara Predan. Da bi okrepili kulturni in kreativni sektor se bo treba spopasti s kadrovsko podhranjenostjo, pomanjkanjem veščin, finančno nestabilnostjo ter nujnostjo vzpostavitve podpornih sistemov internacionalizacije.

Ustvarjalci v stiski

Predstavili pa so tudi prvo celovito raziskavo Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covid-19, ki so jo v koprodukciji s Centrom za kreativnost izvedli Eva Matjaž, Polona Černič, Teja Kosi, Luka Piškorič in Maruša Račič iz Poligona. V analizo so vključili 1521 slovenskih delavcev in delavk s področja kreativnih ekonomij. “Najbolj zaskrbljujoči so rezultati, ki kažejo, da je imela več kot tretjina anketiranih že pred krizo neto mesečni dohodek med 500 in 1000 evri,” so zapisali in s podatki potrdili tudi nekatere izsledke desetletne raziskave: delavci z najnižjimi dohodki delajo na področju vizualnih umetnosti, krajinske arhitekture, uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalnih obrti, najvišje dohodke imajo razvijalci programske opreme in računalniških iger. “Med vprašanimi je med samoizolacijo brez dela ostalo 31,5 odstotka delavcev. Popolnoma brez dela je ostalo največ filmarjev in avdio-video ustvarjalcev, tistih, ki delajo na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbe, fotografije in kreativnega turizma,” še navaja raziskava.