V Postojni razstava, ki vabi k razmisleku o grafitih

POSTOJNA > Razstavo Zločin in sadež, grafiti na Postojnskem sta zasnovala kustosa Ana Čič in Tine Kaluža v sodelovanju s strokovnimi sodelavci Gregorjem Bulcem iz zavoda Urbana vrana, kustosom iz MGLC Božidarjem Zrinskim in slikarjem Leonom Zuodarjem iz Postojne, ki je dal pobudo za razstavo.

Pred razstavo je muzej spomladi v obsežni fotoakciji skušal dokumentirati vse grafite v občini. Del naključno izbranih je na razstavi predstavljen kot fotografska projekcija, s čimer so se izognili njihovemu problematičnemu fizičnemu prenosu v muzej in ohranili njihov minljiv značaj.

Na ogled sta tudi dva murala. Enega je na notranji steni muzeja ustvaril umetnik Marko Šajn iz Pivke, obiskovalci razstave pa ga lahko po svoje dopolnijo, drugi je nastal v vojašnici JLA pred osamosvojitvijo. Restavriran se nahaja v postojnski vojašnici barona Andreja Čehovina, ki ga je muzeju posodila za potrebe razstave.

Posebno pozornost posvečajo specifikam Postojne

Kot so zapisali v muzeju, razstava tematizira različne poglede na fenomen grafita, od njegovega družbenokritičnega naboja in estetske vrednosti do vprašanja legalnosti in institucionalizacije. Posebno pozornost posveča specifikam Postojne: od grafita lubenice na propadajoči avtobusni postaji, ki se je pojavil leta 2006, poskrbel za medijsko afero in dal ime razstavi, do vojaških grafitov v nekdanjih kasarnah in zapisov v jamah, ki odpirajo vprašanja o meji med kulturno dediščino in vandalizmom.

Nista se vrednostno opredelila do fenomena grafita

Kustosa se nista vrednostno opredelila do fenomena grafita, sta pa zato obiskovalce povabila, da muzeju predstavijo svoje videnje grafitov - na razstavi bodo dobili kroglice, ki jih bodo vrgli v volilne skrinjice ob različnih vprašanjih, ki jim jih skozi razstavo zastavljata kustosa, npr. ali grafite na propadajočih stavbah lažje ponotranjimo kot na novih ali pa če je grafit nelegalen ne glede na lokacijo.

Odgovore bodo tekom razstave analizirali na več okroglih mizah z različnimi strokovnjaki, poleg debat pa bo spremljevalni program obsegal tudi pedagoške aktivnosti in vodene oglede po lokacijah z grafiti v Postojni, je povedal Kaluža.

Na odprtju razstave je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan pohvalil mlade kustose, ki v muzej prinašajo nove teme, te so bile še nedavno bolj na obrobju zanimanja. Ozrl se je tudi v polpreteklo zgodovino, ko so na Slovenskem nastajali uporniški tekstovni grafiti proti okupatorju, po vojni pa na Primorskem slogani, ki so označevali jugoslovansko ozemlje. Čeprav posameznih grafitov ni omenjal, gre za napise, kot je Trst je naš in podobne, ki jih je na Primorskem še vedno mogoče videti. Rusjanu je pripadla tudi čast, da je prvi pobarval Šajnov mural.

Ob razstavi je izšel mednarodni zbornik, ki tematiko grafitov osvetljuje z različnih vidikov s prispevki obeh kustosov razstave, Bulca, Zrinskega, Igorja Nadjalina, Hane Brus, Ljiljane Radošević, Uroša Dokla in Srđana Tunića. Razstavili so tudi nagrajena umetniška dela z natečaja za dijake in študente za najboljši pisni prispevek in za najboljše umetniško delo na temo posameznikovega odnosa do grafita. Odprtje razstave so popestrili DJ SunnySun in hiphop plesalke postojnske plesne šole Artifex.