V muzejih in galerijah ne bi smelo biti “naših” in “vaših”

SLOVENIJA > V minulih mesecih je kulturno ministrstvo izpeljalo več spornih menjav na vodilnih položajih osrednjih nacionalnih kulturnih ustanov, kar je bil povod tudi za petkovo razpravo.

Od muzejev javnost pričakuje angažma

Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in direktorica Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Aleksandra Berberih Slana je povedala, da so se muzeji znašli v svetu, ki je vedno bolj razdeljen in političen, pri čemer naj bi ostali nevtralni, kar je sicer po njenih besedah mit. Kot je pojasnila, se je v svetu izkazalo, da so muzeji pod krinko nevtralnosti večkrat tiho podpirali določen politični režim. Vendar pa, kot je poudarila, javnost od muzejev pričakuje angažma in zavzemanje za človekove pravice in demokratične principe.

Vsak je lahko direktor

Konec minulega tedna se je na spletu pojavila spletna stran postanidirektor.si, ki vabi, naj se na nov, že tretji razpis - a tokrat z omiljenimi pogoji - za direktorja Moderne galerije prijavi čim več posameznikov, kolektivov in iniciativ. Kot je moč razbrati iz nekaterih objav na socialnih omrežjih, želijo pobudniki iz vrst petkovih kolesarskih protestnikov na ta način privesti do postopkovne blokade razpisa, saj naj bi vlada po njihovem mnenju novo razpisno besedilo tako osiromašila, da “izkušnje ne štejejo več” in se zato lahko na razpis, ki se izteče 18. decembra, prijavi domala vsak - in postane direktor. MPG

Spomnila je, da so tudi drugod po svetu muzeji opozarjali, da se nacionalistične vlade rade vmešavajo v njihovo delo, vendar po njenih besedah v Sloveniji vse doslej temu nismo bili priča. Danes pa se vlada vmešava “po principu naši in vaši in pri tem spreminja temeljne dokumente in razpisne pogoje, kar je sprevrženo dejanje,” je bila kritična.

Zakaj je Moderna galerija moteča?

Dolgoletna direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je v prispevku skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj so postali muzeji prostori dokazovanja politične moči, ter zakaj je Moderna galerija tako moteča. Vzrok se po njenih besedah skriva v kritični misli, ki jo gojijo, ter v temeljnih načelih, ki jih zagovarjajo, kot so demokratičnost, strokovnost, avtonomija in participativnost.

Ob tem je spomnila na zgodovinski okvir teh načel, ki jih je s podobo bele kocke kot nevtralnega prostora in avtonomije kot eden prvih podpiral newyorški muzej MoMA. Obenem je v umetnosti ves čas obstajala tudi bolj avantgardistična linija, ki je bila bolj vpeta v družbeno stvarnost. Sami so, kot je poudarila, ves čas predstavljali obe liniji, v zadnjem času so se veliko ukvarjali tudi s samorefleksijo ter s tem, da postajajo del širšega ekosistema, je pojasnila.

V razpravo se je vključil tudi pravnik Rajko Pirnat, ki v aktualnem dogajanju vidi sprevrženje oblasti. Kot je pojasnil, bi lahko s tem konceptom uspeli tudi v sodnih sporih. Sam spremembe ustanovnih aktov vidi v nasprotju z načelom pravne države. Tako bi lahko, denimo, prejšnji direktor kot neizbrani kandidat uveljavil sodno varstvo. Neizbrani kandidat bi lahko zavzel stališče, da ne izpolnjuje novih pogojev, ker so spremembe neustavne.

Zdenka Badovinac je ob tem povedala, da je trikrat kandidirala na razpis za direktorico Moderne galerije, slišati pa je vsakič bilo, da nihče nima ustreznih pogojev, ob čemer se je počutila, kot da ne obstaja. Pirnat je spomnil, da ima reference tudi po novem ustanovitvenem aktu.

Izobraževalna in raziskovalna ustanova, ne podjetje

Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je povedala, da izbiro nove direktorice Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) brez etnološke izobrazbe prepoznava kot diskreditacijo prejšnje direktorice kot tudi stroke. Po njenih besedah sta v vodenju muzeja združeni tako strokovna kot poslovna vizija, saj, kot poudarja, muzej ni podjetje, pač pa izobraževalna in raziskovalna ustanova.

Na ta vidik je opozoril tudi nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Matevž Čelik in spomnil, da so bili prav slovenski muzeji pionirji na področju vzpostavljanja izobraževalnih programov in raziskovale dejavnosti, usmerjene na aktualna družbena vprašanja.

Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj je opozorila na namišljeno moč strokovnega sveta javnega zavoda. Kot je pojasnila, so se člani sveta začeli spraševati, zakaj sploh obstajajo, če nimajo komu svetovati.