Tudi 'odbiti' umetniki potrebujejo svoj prostor

Z zanosom in predanostjo so prebivalci Kopra in številni predstavniki istrske kulturne scene danes prisostvovali predstavitvi načrtov za prenovo Kulturnega stičišča Libertas. Objekt, ki predstavlja dragocen spomenik lokalnega pomena, je trenutno v neizkoriščenem stanju, zato so se odločili za temeljito prenovo, ki bo oživila njegovo funkcionalnost in zagotovila njegov obstoj v prihodnosti.

KOPER > Libertas ni le fizična struktura, temveč pomemben del kulturne identitete mesta, kar so nedvomno prepoznali tudi v lokalnem programu kulturnega razvoja. Potreba po vzpostavitvi kulturnega stičišča je že dolgo opredeljena v Lokalnem programu kulturnega razvoja Mestne občine Koper, natančnejše smernice pa so se oblikovale tudi v procesu prijave za Evropsko prestolnico kulture (EPK). Z vzpostavitvijo kulturnega stičišča se bo tako izpolnila dolgoletna vizija, ki bo s prenovo objekta prinesla svež zagon in mu vdahnila novo življenje. Kot smo pred časom poročali, je dokumentu identifikacije investicijskega projekta, ki ga je na oktobrski seji sprejel koprski mestni svet, vrednost prenove ocenjena na 6,5 milijona evrov. Občina namerava vložiti tri milijone evrov lastnih sredstev, tako da je pogoj za uresničitev načrta pridobitev dodatnih 3,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Največ preglavic s kulturnovarstvenim soglasjem

Stanje skoraj 200 let starega objekta je daleč od optimalnega. Stavba ni toplotno izolirana, streha pušča in ni protipotresno varna. Načrt prenove je občina naročila pri ljubljanski arhitekturni pisarni ARP Studio, pridobila je že gradbeno dovoljenje in kulturnovarstveno soglasje. Ravno slednje je po navedbah vodje projekta Denis Petelin povzročalo največ preglavic. Zakonodaja namreč zahteva, da mora objekt ohraniti iste gabarite, obenem pa je potrebno zagotoviti statično ustreznost in sanitarne pogoje.

Poleg menjave strehe in lesenih tramov, načrt prevideva še postavljenje nove jeklene konstrukcije, ki bo omogočila razdelitev stavbe na dve etaži, pri čemer bo celotna višina stavbe izkoriščena le pri glavni dvorani s 326 sedeži ali 700 stojišči. Poleg te dvorane bodo uredili tudi manjšo, s 200 stojišči ali 100 sedeži, galerijski prostor s površino 400 kvadratnih metrov, večnamensko avlo, ki bo vključevala kavarno, ter prostor za izvedbo manjših prireditev, sestankov in podporne prostore.

Bo za akustiko dovolj dobro poskrbljeno?

Na predstavitvi načrtov so dosedanji uporabniki in soustvarjalci programov v Libertasu idejo prenove pozdravili, porodila so se pa tudi številna vprašanja glede nadaljnje uporabe.

Skrb glede akustike v prostoru je izrazil Koprčan Luka Stepančič, sicer vodja produkcije pri nastopih znamenitega istrskega producenta Gramatika. “Želel bi vedeti več o sami akustični opremi prostora. Zdi se mi napačno, da bi akustiko prostora 'reševali' šele po postavljanju. Take stvari je potrebno reševati med samim projektiranjem. V nasprotnem primeru lahko to povzroči nepredvidene stroške,” je poudaril Stepančič. “Upam, da bo narejeno tako, da bo dobro za Koper,” je še dodal. “Tehnična analiza je bila ločeno naročena. Trudili se bomo, da dobimo akustično dovršeno dvorano,” mu je odvrnila Petelin.

“Upam, da ne bodo pozabili na nas”

Pomisleke je izrazila tudi prva soseda Silva Gec. “Skrbi me terasa. Slednja naj bi se nahajala pod našimi okni. Skrbi me, da bodo ljudje pod našimi okni kadili in se pogovarjali,” meni Gec. “Upam, da bodo prostor dobro zvočno izolirali. Upam, da ne bodo pozabili na nas.”

Pri pripravi načrtov se je izključeno počutila aktivna krajanka Barbara Verdnik. “Zdi se, da smo tu, ko je že vse dorečeno. Občani smo izključeni. Sprašujem se, če je ta projekt zrasel iz koprske kulture, ali je prišel od zgoraj navzdol,” meni Verdnik. “Ko sem spremljala ljudi, ki so govorili o projektu, sem opazila, da pogosto omenjajo urbano kulturo. Sprašujem se, če smo v Kopru sploh vzgojili uporabnike urbane kulture?”

Svetovalka župana za kulturo in evropske projekte Vesna Pajić je Verdnik pojasnila, da je predsinočnji že šesti v nizu posvetovalnih procesov, ki so jih priredili v Libertasu. “Katere vsebine bomo umeščali v ta prostor, si nismo izmislili sedaj. Načrt obnove in vsebine smo preizkusili v zadnjih treh letih. Ti preizkusi so pokazali, da v Kopru imamo publiko, ki bi obiskovala urbane kulturne prostore. Kino Šiška zelo uspešno izmenjuje program s Hangar Teatri v Trstu. Ne vidim razloga, zakaj tega ne bi počeli tudi v Kopru,” je povedala Pajić. “Čas je, da damo prostor tudi urbani kulturi. To, kar je danes urbano in alternativno, bo čez 10 let že zelo utečeno.”

Publika je !

Verdnik so odgovorili tudi iz publike. Borut Jerman, direktor Pine, je poudaril, da v društvu niso čakali na povabilo občine, temveč so se za uporabo Libertasa zavzeli sami. “Nismo p*zdili po facebooku. Sami smo vprašali občino, kaj namerava in kako bi lahko bili vključeni,” je bil neposreden Jerman. Dotaknil se je tudi opazke glede vzgoje občinstva. “Publika je! Tisti, ki prihajamo na dogodke, to vidimo. Občinstvo ne prihaja le iz Kopra. In paziti moramo, da v dveh letih prenove, ti dogodki ne bodo izumrli. Alternativa bi bil lahko bližnji Bastion,” je še predlagal.

Oglasila se je tudi predsednica Zveze kulturnih društev MOK Helena Brec Loredan. Slednjo so med razpravo izzvali z vprašanjem, če so bila kulturna društva dovolj vključena v pripravo načrta prenove ali ne. “Kot predsednica ZKD sem bila povabljena na številne predstavitve, že pred današnjo. Izhajam iz tega, kar Koper danes najbolj potrebuje. To je večja dvorana z ustreznimi garderobami, zaodrnimi prostori in dobro akustiko. Zadnji dve pogrešamo denimo v gledališču in dvorani sv. Frančiška Asiškega,” pojasnjuje. Poudarila pa je, da “Libertas ne bo zadovoljil vseh potreb, ki jih imajo vsa kulturna društva v Kopru. Danes je bilo nekaj govora o društvih na podeželju. Podeželska kulturna društva so vesela, da lahko ustvarjajo kulturni utrip na podeželju in tega jim ne smemo vzeti. Tista, ki pa so aktivna v mestu, bodo tudi tu našla svoj prostor v Libertasu.”

Priložnost za tiste, ki v ljubiteljskih društvih ne najdejo prostora za svoje ustvarjanje

Pomislekov o urbani kulturi se je lotila tudi kulturna aktivistka Irena Urbič, ki je Koper označila za mesto, ki boleha za kronično boleznijo. “Vsebina določa formo,” je večkrat ponovila. “Libertas daje priložnost tistim, ki v ljubiteljskih društvih ne najdejo prostora za svoje ustvarjanje. Tudi 'odbiti' umetniki potrebujejo čisto stranišče in tehnika, ki jim bo zagotovil dobro ozvočenje. Prenova Libertasa je ključnega pomena za to mesto. Bo Koper ostal marginalno mesto s 'pop programi', ali bo postal odlična, napredna mediteranska kulturna prestolnica?”

---