V Galeriji GONG zaključna razstava projekta Neprekinjene niti. Zgodbe in prepleti ljubezni na meji

Kultura
, posodobljeno: 27. 01. 2026, 15:43

V Galeriji GONG začenjajo letošnji program z zaključno razstavo projekta Neprekinjene niti. Zgodbe in prepleti ljubezni na meji, ki ga je zasnovala italijanska umetnica Giulia Iacolutti, produciralo kulturno društvo ETRARTE iz Vidma (Udine), kurirala pa Rachele D'Osualdo. Odprli jo bodo v soboto, 31. januarja, ob 11. uri, na ogled pa bo dva tedna.

Ples, na katerem so plesalke nosile svilene rute, namreč simbolizira povezovanje različnih skupnosti in preseganje meja.

Ples, na katerem so plesalke nosile svilene rute, namreč simbolizira povezovanje različnih skupnosti in preseganje meja.

Foto: Caterina Erica Shanta

V projektu, ki se je razvijal skozi celo leto 2025, se tradicije obmejnega območja, ljudski ples, čipka in svila, prepletajo s sodobnim umetniškim raziskovanjem, ki ima pomemben cilj: prispevati k širjenju kulture za preprečevanje nasilja na podlagi spola. Participativni projekt Neprekinjene niti, v katerem se spajajo zavedanja in skupna prizadevanja velikega števila oseb – zlasti žensk, tako posameznikov kot kulturnih organizacij in institucij, namreč spreminja tradicijo v kolektivno moč proti nasilju nad ženskami. V projekt, ki ga financira Dežela Furlanija - Julijska krajina v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025 Nova Gorica - Gorica, je bila vključena heterogena skupina približno 40 žensk iz Gorice in Nove Gorice.

Ljudski ples, čipka in svila se prepletajo s sodobnim umetniškim raziskovanjem, ki želi prispevati k širjenju kulture za preprečevanje nasilja na podlagi spola.

Ljudski ples, čipka in svila se prepletajo s sodobnim umetniškim raziskovanjem, ki želi prispevati k širjenju kulture za preprečevanje nasilja na podlagi spola.

Foto: Claudio Cescutti

Prva faza je potekala v obliki delavnic in razgovorov z ženskami, žrtvami nasilja, ki bodisi vodijo ali pa so uporabnice storitev centra S.O.S. Rosa di Gorizia. Avtorica projekta Giulia Iacolutti je skupino žensk vodila pri izbiri desetih osnovnih besed, ki opisujejo, kaj iščejo ženske v zdravem, ne nujno ljubezenskem odnosu, kot na primer prostor, pravičnost, harmonija, slišanost.

Večkrat nagrajena raziskovalka

Giulia Iacolutti (1985) raziskuje vizualne oblike, ki rušijo ustaljene vzorce s pomočjo fotografije, performansa, videa in participativnih praks. Izobraževala se je v Benetkah, Milanu in Mexico Cityju ter prejela nagrade, kot so Metamorfosi 2025 Italijanskega kulturnega inštituta v Pragi, Premio Mila 2024 za sodobno fotografijo in Bastianelli 2020 za najboljšo umetniško knjigo. Njena dela so bila razstavljena v Italiji in drugod v tujini (PAC, MART, Triennale, MUAC, Kunsthalle Darmstadt) ter so del javnih in zasebnih zbirk (Collezione Donata Pizzi, Munaf, Musei Civici di Udine). Izdala je fotografski knjigi Casa Azul (2019) in I don't care (about football) (2023). Bila je tudi finalistka za nagrado Author Book Award 2023 (Arles). Od leta 2024 je del kolektiva The Glorious Mothers. 

Izbrane besede so mojstrice Čipkarske šole Gorica s svojimi spretnimi rokami spremenile v izdelke, narejene iz klekljane čipke. Nato pa so besede aplicirale na svilene rute, ki bodo na razstavi predstavljene na posebni konstrukciji, ki jo je Giulia Iacolutti oblikovala v sodelovanju z Antôniom Fredericom Lasalvio. Konstrukcija je del umetniške instalacije in pooseblja domači prostor, ki se iz varnega mesta vse prepogosto spremeni v prizorišče nasilja. Zato instalacija gledalca spodbuja, da se giblje skozi konstrukcijo in si jo ogleduje z vseh strani. Razstavljena bo tudi serija črno-belih fotografij, ki jih je Iacoluttijeva posnela na enem od sestavnih delov projekta: med plesnim nastopom folklorne skupine Santa Gorizia oktobra lani na Trgu Evrope, na meji med Gorico in Novo Gorico. Ples, na katerem so plesalke nosile svilene rute, namreč simbolizira povezovanje različnih skupnosti in preseganje meja. V plesni predstavi se je tradicionalni ples dvorjenja spremenil v sodelovalno in sestrsko gibanje, ki je ženske postavilo v središče ter jim dalo prepoznavnost in glas. Predstava bo na razstavi predstavljena tudi v obliki video dokumentacije avtorja Claudia Cescuttija.