Umrla je Slavica Radović
V 47. letu je minuli četrtek umrla Koprčanka Slavica Radovič (1965), scenografka in kostumografka. Sodelovala je pri več kot šestdesetih gledaliških in filmskih projektih v Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republikah.
KOPER>Slavica Radović je scenografijo in kostumografijo študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, kjer je tudi diplomirala. Po študiju je stopila na pot samostojne ustvarjalke in leta 1990 v Mestnem gledališču ljubljanskem podpisala svojo prvo kostumografijo. Kot scenografka je sodelovala pri prvem slovenskem celovečernem filmu v samostojni Sloveniji, Anžlovarjevem filmu Babica gre na jug (1991) in se v slovenskih gledališčih uveljavila kot stalna sodelavka režiserjev Zvoneta Šedlbauerja, Žarka Petana, Borisa Cavazze, Borisa Kobala, Jaše Jamnika in Katje Pegan. V zadnjem desetletju je v hrvaških gledališčih sodelovala predvsem z Januszem Kico in s soprogom Mustafo Nadarevićem.
Za svoje delo so Radovićevo nagradili tako doma kot tudi v tujini. Zgolj letos je dobila dve nagradi: za scenografijo v predstavi Moj sin samo hodi bolj počasiIvora Martinića v režiji Janusza Kice in produkciji ZKM je prejela marulo na 22. Marulićevih dnevih v Splitu, mesec dni pozneje pa pa še nagrado Dorian Sokolič na 19. mednarodnem festivalu malih odrov na Reki.
V Kopru jo najbolj poznamo kot avtorico scenografije za prvo produkcijo Primorskega poletnega festivala, FojevoNaključno smrt nekega anarhista v režiji Borisa Cavazze (1994), kostumografko zgodnejših predstav Gledališča Koper- Goldonijeve Krčmarice Mirandoline v režiji Katje Pegan (2002/03), Kesselringovega Arzenika in starih čipk v režiji Borisa Cavazze v naslednji sezoni ter scenografko Strindbergove Gospodične Julije v režiji Dušana Mlakarja sezono pozneje. V lanski sezoni je sodelovala tudi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu; kot kostumografinja je podpisala s tantadrujem nagrajeno predstavo Zlati zmaj v režiji Janusza Kice. MLT