Umetnost prihodnosti
Že pred sobotnim odprtjem 58. beneškega bienala so v Arzenalu v sklopu predogledov predstavili slovenski paviljon. S projektom Here We Go Again...System 317 nas zastopa Marko Peljhan. Bienale bo odprt do 24. novembra.

BENETKE > Marko Peljhan se je pred 50 leti rodil v Šempetru pri Gorici. Po študiju režije na ljubljanski akademiji je gledališke dejavnosti skozi performanse, instalacije in druge medije prenesel na področje sodobne umetnosti, ki je ni mogoče uvrstiti v eno samo kategorijo. Interdisciplinarna dela prepleta s sodobnimi tehnologijami ter sodeluje z domačimi in tujimi kolegi.
Po besedah ministra za kulturo Zorana Pozniča Peljhanova umetnost predstavlja tisto, kar si Slovenija želi doseči na vizualnem področju v 21. stoletju. Estetika in nove tehnologije, ki so danes na voljo za prezentacijo vizualnih idej in kreativnosti, morajo po ministrovih besedah obstajati tudi v konceptu, ki mu lahko rečemo estetika smrti.
Peljhan se je zahvalil veliki ekipi, zaslužni za izvedbo projekta Here We Go Again...System 317, med drugim arhitekturnemu biroju Trošt-Krapež, ekipi revije Šum, s katero so pripravili izdajo Šum#11 Hypersonic Hyperstitions (Hipersonična izpolnoverja), Moderni galeriji, ministru in drugim. “Kljub estetiki smrti pa je to tudi projekt življenja,” je poudaril.
Kot so zapisali v Moderni galeriji, ki je z zavodom Projekt Atol v vlogi producenta, projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabili za razvijanje taktičnega sredstva. Direktorica galerije Zdenka Badovinac je na odprtju dejala, da projekt lahko predstavlja novo orožje zmagovalcev, ki si želijo prevlade na svetu, ali pa strateško orodje za pobeg iz tega vse bolj ogroženega sveta.
Obiskovalci si bodo ob Peljhanovem hipersoničnem plovilu pod naslovom bienala May You Live in Interesting Times (Da bi živeli v zanimivih časih) lahko postavljali vprašanja, povezana z ekološkim in političnim stanjem na planetu, in iskali odgovore. Projekt je del Peljhanove serije Resolucija, ki obsega 20-letni ciklus del.
“Planet bi moral stopiti skupaj in začeti reševati tovrstne velike in zapletene probleme, kot vidimo, pa gre vse skupaj v drugo smer,” pravi Peljhan. “Menim, da stopamo v zelo težko planetarno obdobje, naš projekt pa na, lahko rečem, zelo poetičen način in z minimalistično potezo reflektira in problematizira trenutno stanje.”