Umetnost lahko zadiha tudi zunaj prestolnice
Umetnost se ne rojeva samo v prestolnici! To je osnovno sporočilo Krasnega festivala, ki že peto leto dokazuje, da tudi kraška pokrajina ponuja prostor, kjer umetnost in kultura lahko zadihata v sinergiji z naravo.
ŠKOCJAN > Vizijo decentralizacije kulture je zasnovala producentka Zala Opara, letos pa je festivalski kalejdoskop prvič kurirala Ajda Opara. Rezultat je tridnevni kulturni tok, ki bo začel teči že danes, Škocjan in okolico pa bo napolnil z glasom mednarodnih in domačih ustvarjalcev.
Danes ob 17. uri bo v galeriji Pr'Kščaki v Betanji zaživela razstava Med SvetoviEve Robide Blau, ki vabi v prostor, kjer se realnost še snuje. Večer se bo razvil v poetično-gledališki nastop Leye KosOkrog poezije v žep, nato pa se bo platno pod zvezdami prižgalo s kratkimi filmi Tinkare Klipšteter, Gregorja Božiča in Nebojše Slijepčevića.
Noč se bo prepletla z multimedijskim performansom Jana Vysockyja in Tine ŠčavničarThe Body of the Tree zaključila pa z opazovanjem nočnega neba ob vodstvu Gregorja Kervine.
Sobota se bo pričela mehko, z jogo, utelešenjem in dihalnimi vajami. Popoldan na oder prihaja predstava Voranca Mandiča, sicer otroka dveh vrhunskih slovenskih igralcev, Pie Zemljič in Marka Mandiča, z naslovom Balada o prvorojenem ali Spoznajte moje starše, ki izziva predstave o moškosti in družinski zgodovini. Zvečer bo napočil trenutek za glasbo, nastopil bo Tino Tulek.
Krasen festival bodo sklenili v nedeljo, z jutranjim čajem ob poeziji Hannah Koselj Marušič, sklepno dejanje pa bo osnovano okrog druženja ob reki, kjer bo počasni tempo shinirin-yokua (gozdne kopeli) odprl prostor za pogovor, dotik narave in skupnosti.
Niz dogodkov v sklopu Krasnega festivala je tako osnovan okrog zamisli, da umetnost ni privilegij urbanih centrov, temveč način, kako skupnost lahko živi v prostoru, ki ga deli z naravo. V sodelovanju z občino Divača, Parkom Škocjanske jame, Turističnim društvom Škocjan in Šolskim centrom Srečka Kosovela v Sežani, ob podpori Evropske unije, bodo v treh dneh zarisali zemljevi, na katerem kultura ne pozna središča, saj je središče tam, kjer smo ljudje.