Tenkočuten igralec, predan skupnemu delu
V 78. letu starosti je umrl dramski igralec Jože Mraz, upokojeni član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), v letih 1979-1984 pa Primorskega dramskega gledališča v Solkanu. Ni prejel veliko nagrad, je pa kar šest uprizoritev, v katerih je igral, prejelo veliko Borštnikovo nagrado.
Jože Mraz se je 4. septembra 1942 rodil v Stražišču pri Kranju. Z MGL se je srečal že leta 1962, ko je še kot študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) nastopil v vlogi Lisjaka v Vrhunčevem Vrtiljaku igrač. Na akademiji je 1963 prejel študentsko Prešernovo nagrado.
Po študiju je leta 1965 opozoril nase z vlogo Popotnika v razvpiti uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v režiji Mileta Koruna na odru SNG Drame. Svoj prvi stalni angažma pa je še v istem letu dobil v Mladinskem gledališču v Ljubljani, kjer se je igralsko prekalil in ustvaril več kot 40 vlog.
Že zgodaj je sodeloval tudi z eksperimentalnimi odri in lutkovnimi gledališči, pomembno je zlasti njegovo sodelovanje z Gledališčem Glej.
Leta 1979 je postal član igralskega ansambla Primorskega dramskega gledališča, kjer je ostal do leta 1984. Vloga, ki je zaznamovala to prelomno obdobje na njegovi ustvarjalni poti, je Protej v Shakespearovih Dveh gospodih iz Verone v režiji Dina Radojevića. Bil je grbavec Teobald v Grumovem Dogodku v mestu Gogi v režiji Mirana Herzoga, ob glavnem igralcu Binetu Matohu je nastopil kot Henrik Costa v Levstikovi smrtiMatjaža Kmecla v režiji Dušana Mlakarja ...
Zatem se je pridružil ansamblu MGL, kjer je do upokojitve leta 2005 odigral več kot 50 vlog. V prvi sezoni je celostno oblikoval vlogo pastorja Hala v Millerjevem Lovu na čarovnice. V MGL je, čeprav redko v glavnih vlogah, še izbrusil svojo vsestransko igralsko osebnost, so zapisali v gledališču. Med drugim je bil Zmešnjava v Linhartovi igri Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1989), Človek pes v Flisarjevi igri Kaj pa Leonardo (1992), Storžek v Zupanovem Jurčku in Storžku (1993), Zmaj v Showu strahov Svetlane Makarovič (1994), Lambert v Bricairovi Dohodnini (1995) ... V kar šestih vlogah je nastopil v Jesihovem Desetem račku (1997), bil je Štacunar v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (1998) in Helmuth Rode v Harwoodovi igri Na čigavi strani (2003).
Čeprav prvenstveno zapisan gledališču je ustvarjal tudi na filmu, televiziji in radiu.
Simona Ješelnik je v utemeljitvi ob podelitvi priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za življenjsko delo, ki ga je prejel leta 1999, zapisala, da je bil Mraz igralec, ki je vloge oblikoval z veliko mero tenkočutnosti. Odlikovala sta jih ostra karakterizacija in smisel za humor in grotesko. Hkrati pa je bila njegova bistvena lastnost tudi disciplinirano podrejanje osnovni zamisli in skupnemu delu.
