Svežina večnega mita
Z Antigono, grškim mitom junakinje, ki se je uprla oblasti, so se skozi zgodovino ukvarjali filozofi, prevajalci, režiserji in igralci. George Steiner je pred 20 leti naštel blizu 1530 prevodov, priredb in obnov njenega mita. Z zelo sodobno adaptacijo je v začetku tedna v Kopru gostovala Italijanska drama Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca z Reke.
KOPER> Pod veščo režijsko roko znanega hrvaškega režiserja Ozrena Prohića je herojinja, ki se je uprla Kreonovi posvetni oblasti in sledila božjim (naravnim) zakonom in sebi, zaživela povsem sodobno in sveže. S primesmi glasbe in plesa iz virtualnega internetnega sveta, z vložki iz govorov sodobnih filozofov - med njimi iz znamenitega govora Slavoja Žižka na Wall Streetu lani v New Yorku - je ta skoraj 2500 let star grški mit oživel v sodobni odrski govorici s spretnim vključevanjem sodobnih besedil v Sofoklejevo klasično tragedijo, prefinjenim mešanjem sodobnih kostumov z antičnimi elementi ter enako domiselno in funkcionalno scenografijo.
“Adaptacije smo se lotili z izrednim spoštovanjem Sofoklejevega besedila,” nam je po torkovi predstavi povedala direktorica Italijanske drame Laura Marchig, ki je skupaj z režiserjem soavtorica priredbe. “To, kar danes mori človeka, ga je morilo v vseh časih. S korupcijo, mamljivo močjo denarja in oblastjo se je človek srečeval, kolikor traja človeška civilizacija. Na drugi strani tega stoji pravica posameznika do lastne misli in prepričanja,” pojasnjuje Marchigova. “Danes se z močjo kapitala ter krhkostjo demokracije in nemočjo posameznika zaradi totalitarnih in avtokratskih družbenih oblik srečujemo na globalni ravni,” še opozarja.
Zato se Antigona v adaptaciji reškega gledališča srečuje tudi s skrbjo, da je danes le še predmet razprav številnih piscev, sociologov, politologov in psihoanalitikov. Zato se v svojem “grobu - poročni sobi” otepa poročne obleke kot mračne slutnje, obupano prisluhne teorijam o njej in ihteč upa, da bo vendarle kdo prisluhnil njeni bolečini. Zahteva pravico, da znova postane gospodarica svojih odločitev, pravico, da znova postane Lik. Kot takšna želi preživeti svojega avtorja, vsakogar, ki jo bo izzval.
Antigona bo vselej ostala zmagovalka, in čeprav mrtva, bo vedno živa. Kot moralni zmagovalki ji ne more do živega ne Kreon ne sodobna razčlovečena moč globalnega kapitala.
V drami igrajo: Elena Brumini, Bruno Nacinovich/Elvia Nacinovich, Rosanna Bubola, Giuseppe Nicodemo, Alida Delcaro, Lucio Slama, Miriam Monica, Leonora Surian in Alida Delcaro.
MAJDA SUŠA