Svetovni dan poezije v Ilirski Bistrici: Ko besede zaživijo in nas objamejo

ILIRSKA BISTRICA > "Poezija ima v našem okolju veliko vlogo. Imamo kulturno društvo, v katerem veliko članov piše poezijo. Tudi današnji dogodek kaže, da gre za odlično organizirano druščino, ki se je ob svetovnem dnevu poezije zbrala, da lahko poslušamo recitiranje pesmi. Spominjamo se Dragotina Ketteja, ki je naš rojak in tudi kulturna blagovna znamka naše občine. Že mnogo let nazaj je bil prepoznan kot pomemben, vendar se ga moramo vedno znova spominjati in poudarjati njegov pomen," pove župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič.

Tudi druge aktivnosti, kot je Kettejeva literarna pot, krepijo zavedanje o pomenu Dragotina Ketteja za celotno občino. Župan meni, da poezija nikoli ne bo izgubila svoje vrednosti ter da ljudje pesmi pišejo iz različnih razlogov. Eni zato, ker so žalostni, frustrirani ali prestrašeni, drugi, ko so veseli ali zaljubljeni. "Poezija je vedno pravi odgovor, ko človek želi svoja čustva in dušo izliti na papir," doda Kovačič, ki je vsem zaželel, naj čim več pesmi pišejo zaradi ljubezni in čim manj skozi travme slabih časov, v katerih živimo.

Društvo, ki ohranja tradicijo

Dogodek se je začel z recitacijo pesmi Toneta Pavčka Pesem, ki jo je interpretirala Jerica Strle, vodja Literarnega društva Ilirska Bistrica. "Naše društvo že leta obeležuje svetovni dan poezije. Običajno po lokalih pustimo zvitke s poezijo, tako lahko vsak ob kavi dobi besedilo znanega ali lokalnega pesnika oziroma člana društva. Ker je letos ta dan ravno na soboto in ker v zadnjem času društvo vse bolj sodeluje z občino, smo se s skupnimi močmi odločili organizirati ta dogodek," razloži Strle. Vsako leto priredijo kar nekaj prireditev, ena izmed njih je vedno posebej namenjena poeziji. Konec junija že pripravljajo prireditev Poletnice. "Seveda naši dogodki nimajo širokega občinstva, vendar se tisti, ki imamo radi poezijo, vedno najdemo. V našem okolju je zanimanje za poezijo stabilno. Zaenkrat še ni mladega rodu, ki bi nam sledil in se udeleževal takšnih dogodkov. Ker sem iz Prema, kjer je bil rojen Dragotin Kette, ga kot turistična vodnica z veseljem predstavljam in navdušujem vse, ki jih zanima celoten fenomen pesnika," poudari.

V Ilirski Bistrici so obeležili svetovni dan poezije.

Foto: Alja Celin

Glas, ki presega meje

Na odru se je predstavil tudi pesnik, pripovednik, dramatik in prevajalec Ismet Bekrić in recitiral svoj prevod pesmi Deček in cvet v bosanščini. Je eden najpomembnejših piscev za otroke v Bosni in Hercegovini. V času vojne je bil z družino evakuiran in od leta 1993 živi v Ilirski Bistrici. Diplomiral je iz književnosti južnoslovanskih narodov in pred vojno delal kot novinar, urednik ter glavni urednik pri časopisu Glas. Je član Društva pisateljev BiH, PEN-a, Združenja književnikov Primorske in Literarnega društva Ilirska Bistrica, dejaven pa je tudi v Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije. Med drugim je poudaril, da so bile ene prvih pesmi, ki jih je v Sloveniji prevajal v bosanski jezik, prav Kettejeve, s čimer slovenska poezija živi tudi v državah na jugu.

V Ilirski Bistrici so obeležili svetovni dan poezije.

Foto: Alja Celin

Ko oder najde pesnika

Člani društva so se z recitacijami pesmi poklonili velikima literarnima ustvarjalcema, Dragotinu Ketteju in Ivanu Cankarju, ki bi letos dopolnila 150. rojstni dan. Dogodek pa ni bil namenjen le poslušanju uveljavljenih del. Vsak udeleženec je imel priložnost stopiti na oder in prebrati svojo pesem. Slišati je bilo raznolike teme, ki so segale od ljubezni in narave do vojne in lakote. Vse pa je povezovala skupna misel, da poezija vedno ponuja upanje. Med pogumnimi gledalci, ki so na odru predstavili svojo pesem, je bil tudi Ivica Brajkovic Kovsca. "Danes sem slučajno šel tukaj mimo in opazil, da se nekaj dogaja. Ljudje so mi povedali, da je svetovni dan poezije, zato sem se odločil, da preberem nekaj svojih pesmi. Pišem o vsem. Svoj navdih sem dobil ravno tukaj, na »Placu« v Ilirski Bistrici," nam razloži.

V življenju je napisal več kot tisoč pesmi, čeprav ostaja širši javnosti neznan, saj njegova dela niso objavljena. "Ne vem, kaj me je prevzelo, ampak kar naenkrat sem začel pisati. Neverjetno se mi zdi, kako me lahko vsaka stvar navduši za pisanje lahko je to sprehod v parku, medved v gozdu ali celo pokopališče. Zdi se mi zelo pomembno, da se ohranjajo takšni dogodki. Kljub temu, da smo mesto, ki se lahko pohvali s pesniki, je takšnih stvari pri nas premalo. Premalo je ljudi, ki jih to zanima, oziroma ljudi, ki še vedno pišejo poezijo," doda Brajkovic Kovsca.