Svetloba, ki morju dodeli karakter

Nagrado tantadruj za (ne)vidni dosežek je Domen Lušin prejel za oblikovanje svetlobe in avtorstvo videa v uprizoritvi po romanu Alessandra Baricca Ocean morje v režiji Ivana Lobode in dramaturgiji Helene Šukljan ter produkciji in izvedbi Gledališča Koper.

Domen Lušin je v času šolanja na koprski gimnaziji obiskoval Gledališki trening Gledališča Koper in že takrat opravljal delo lučnega in scenskega tehnika v gledališču ter pri produkcijah in gostujočih predstavah Primorskega poletnega festivala. Bogatejši za pridobljene izkušnje je leta 2018 vpisal študij Filmskega in televizijskega snemanja na AGRFT v Ljubljani ter po končanem šolanju začel sodelovati pri akademijskih produkcijah kot oblikovalec svetlobe, pri čemer je dejaven še danes. Za oblikovanje svetlobe pri akademijskih produkcijah v študijskem letu 2021/2022 je leta 2023 prejel nagrado zlatolaska za posebne dosežke na področju gledališča. Kot oblikovalec svetlobe in videa je sodeloval tudi pri produkcijah Slovenskega mladinskega gledališča, Mini teatra Ljubljana, Gledališča Glej, SLG Celje in PG Kranj, kot član Kolektiva Reaktor pa je za skupino oblikoval svetlobo za štiri uprizoritve. Oblikovanje svetlobe in videoustvarjanje pri uprizoritvi dramatizacije Bariccovega romana Ocean morje je njegovo prvo profesionalno sodelovanje s koprskim gledališčem.

Ocean morje Loboda

Foto: Mark Breznik

Žirija za nagrado tantaruj za (ne)vidne dosežke, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Perne in Martin Lissiach, je v utemeljitvi nagrade zapisala: “V Bariccovem romanu Ocean morje ni le naslovni junak, enak drugim, ki so v letovišče na koncu sveta prišli po odgovore in ozdravitev. Je skrivnostna sila, ki v notranje napetih in včasih že skrhanih in negotovih iskalcih in fantastih povzroča spremembe in jih sili k odzivom, takšnim in drugačnim. Vse to ostaja tudi v uprizoritvi koprskega gledališča in v režiji Ivana Lobode. Pri tem natančno, čeprav pomensko razprto, gradi včasih skrivnostne in celo malce čudaške odnose med protagonisti s sugestivnimi in v pomenih razprtimi atmosferami. Oblikovanje svetlobe in videa Domna Lušina igra pri tem ključno vlogo. S projekcijami morja, za katere se zdi, kot da skrivnostno morje vdira v prostor in preplavlja poskuse protagonistov, da bi se mu približali in s tem ugledali poslednjo, tudi lastno resnico. Tudi z ostrimi svetlobnimi prehodi med prizori, ki so nabiti vsak s svojo mestoma pridušeno atmosfero. Predvsem pa s sencami, ki se vlečejo in padajo za nastopajočimi, za katere se zdi, da kažejo vse tisto, kar so v obmorski kraj na begu oziroma pri svojem iskanju prinesle osebe; sence so skrivnost, ki se potem razkriva v njihovih akcijah in v konverzaciji. Lušinovo oblikovanje svetlobe ne le poudarja sugestivne atmosfere, temveč nas opozarja, da smo vsi del istega, da je morje naša končna usoda, hoteli ali ne.” •