Svetlana Makarovič bo jutri dopolnila 80 let

LJUBLJANA > Svetlana Makarovič, po očetu Primorka, na predvečer druge svetovne vojne rojena v Mariboru, je nenavaden primer, njen “pesniški brat” dr. Boris A. Novak ugotavlja v študiji Mrtvaški ples: balade Svetlane Makarovič: “Po poreklu meščanska gospa, ki si je za pesniški izraz izbrala ljudski ritem, umetnica najvišjih kriterijev, ki je izjemno priljubljena, predstavnica elitne kulture, ki zoper fašistoidno 'demokracijo' večine zahteva pravice za šibkejše, za vsakršne manjšine, za vse druge in drugačne. Fascinantna umetnica, pokončen in dostojanstven značaj.”

Novak opozarja, da je pesnica v prikrito mačistični slovenski družbi zlomila monopol moških in za to drago plačala.

Odpri oči, neznano novo leto,

odpri oči, prijazno nas poglej,

postani naš prijatelj, novo leto,

daj nam roko in vodi nas naprej,

popelji nas po najbolj varni poti

in daj nam upanja in daj moči,

da skupaj pridemo v srečnejše čase

miru, dobrote, sprave med ljudmi.

Svetlana Makarovič v knjigi Kaj lepega povej

Ljudska in moderna

Poklicno pot je začela kot diplomirana igralka, konec šestdesetih let je nastopala tudi na Mestnem odru Koper, zatem pa zablestela kot pesnica, pravljičarka, pevka, pianistka, skladateljica, kolumnistka, ilustratorka ...

Svojo poezijo je izbrusila šele po prvencu Somrak (1964), ko je skozi formo ljudske pesmi začela izpovedovati moderno grozo. Z zbirko Tisti čas (1993) je prišla na vrh gore, imenovane poezija, a je v zadnjih dveh letih opus za odrasle vendarle obogatila še z zbirkama haikujev Zima vezilja in Naj bo poleti.

Najodmevnejše psovanje leta 2018

Eden naših najodmevnejših člankov leta 2018 je sledil nastopu Svetlane Makarovič v Kulturnem domu Izola. Tam je 29. novembra z več kot 50 pevci, glasbeniki in igralci na razprodanem koncertu Nosil bom rdečo zvezdo opevala “simbol svobode, enotnosti, bratstva in upora zlu”. Še prej je sodelovala na okrogli mizi o ponovni razrasti fašizma v Italiji in skrajne desnice v Sloveniji. Poleg poročila smo na spletu objavili video, na katerem pesnica pojasni, kako smo Slovenci brezsramno izkoristili južne brate in jih poimenovali “čefurji”. A smo od njih poleg kulinarike, kulture in še marsičesa dobili tudi sočne kletvice - in prav z njimi Svetlana Makarovič danes rada opsuje kakega fašista ali nacista.

Na video, ki je dosegel že skoraj 17.000 ogledov, so se tako ali drugače odzvali mnogi, tudi poslanec SDS Branko Grims, pesničine besede pa še bolj odmevajo po zaslugi predsednika ta stranke - Janez Janša je na facebooku objavil odlomek našega videoposnetka, ki je dosegel že več kot 41.000 ogledov.

Grims in Janša sicer nista natančna: psovko, ki jo je Svetlana Makarovič uperila zoper fašiste in naciste, oba razširita na vse Slovence, poleg tega pesničin priimek zmotno pišeta Makarović.  AG

Dobro bo zmagalo!

Pisan je njen pravljični svet: tu so pek Mišmaš, Sapramiška, kosovirji, sovica Oka, Korenčkov palček, škrat Kuzma, teta Magda, seveda mačke ... Zvrstile so se tudi presunljive, lepote in bolečine polne baladne pravljice - avtorica je najbolj ponosna na Balado o Sneguročki in še posebej na ruski prevod.

Najdlje, skoraj tri leta, je življenje delila s pesnikom in dramatikom Gregorjem Strnišo, sicer pa je njena najzvestejša družica samost: “Življenja z drugimi si ne predstavljam, najbrž že zato, ker sem odraščala v razklani družini, kjer je bilo kar naprej kričanje, jokanje, očitanje ...”

Večer šansonov v Cankarjevem domu

V soboto, 23. februarja, ob 20. uri bo Svetlana Makarovič nastopila na velikem koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Jubilejni lirično-grenki kabaret Namesto rož v režiji Nede R. Bric ji bodo pomagali tkati Iztok Mlakar, Janja Majzelj, Tomaž Mihelič,  Višnja Fičor, Martina Feri, Miha Bezeljak, Ivan Rupnik, Aphra Tesla, Anja Novak, Andrej Rozman Roza, Brane Završan, Nina Valič, Aljaž Jovanovič, Martina Maurič Lazar, za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli pianist Joži Šalej, violinist Klemen Bračko, saksofonist Blaž Trček, trobentač  Andrea Pandolfo, basist Nino de Gleria in bobnar Blaž Celarec.

Iz samosti rada krene med tovariše, ki v rdeči zvezdi vidijo simbol upora vsakršnemu zlu. Dobro bo zmagalo, pa četudi ne kmalu, je prepričana pesnica: “Napočil bo dan, ko bodo vsi imeli pravico živeti.”