Stičišče kultur kar v zaporu

TRST > “Ena ura je dosti in je malo.” S temi besedami je tržaška varuhinja pravic zapornikov Elisabetta Burla na četrtkovem odprtju postojanke programa Rojeni za branje v tržaškem zaporu poudarila pomen kakovostnih stikov med zaporniki in sorodniki. Odslej imajo za to na razpolago novo orodje, majhno knjižnico ob sobi, kjer zaporniki sprejemajo obiske. Otrok, ki bo prišel obiskat očeta ali mater v zapor, bo imel tudi manj negativno asociacijo z itak že stigmatizirano ustanovo.

Dolgoletni trud za knjižnico

Projekta so se prostovoljci lotili še pred pandemijo. Leta 2019, po letih koronskega limba, je lahko v polno zaživel v četrtek. Direktor zapora Graziano Pujia je nad odprtjem izrazil veliko veselje. Spomnil je na pomen kulture in na “moralno in pravno obvezo, da pomagamo zapornikom pri prevzgoji”. Citiral je Pia La Torreja, po katerem “če ste izobraženi, boste lahko branili sebe in druge”. Knjige in projekt nasploh sicer niso namenjeni zapornikom, kljub temu pa pripomorejo k vzdrževanju in nadgradnji odnosov s sorodniki, ki so na prostosti. Otroška knjižnica v zaporu “naj bo eden od korakov na poti spoznavanja magičnega sveta knjig”.

Prenatrpani in s premalo kadra, a z direktorji

Paolo Pittaro, deželni varuh za človekove pravice, je pred dnevi podal oceno o stanju zaporov v FJK. Opaža, da imajo vsi zapori preveliko število zapornikov glede na zmogljivosti, obenem pa primanjkuje osebja. Tako paznikov kot tudi upravnega osebja. Najbolj kritično je stanje prav v Trstu, kjer je 225 zapornikov v zaporu z zmogljivostjo za 150 ljudi. Z velikim veseljem pa Pittaro opaža, da ima sedaj vsak zapor v FJK direktorja s polnim pooblastilom, pred štirimi leti ga je imel le tolmeški.

Knjige bodo torej na razpolago otrokom zapornikov, ki bodo prišli na obisk in tako vsaj malo popestrile ta tog kraj. Mnogo je tudi knjig zvrsti “silent book”, brez teksta, da pride knjižnica naproti tudi malčkom, katerim je italijanščina tuja. Pujia si je tudi zaželel, da bi se o zaporih ne govorilo le z negativnim predznakom. Spomnil je na trud zaposlenih, ki delajo več, kot bi bilo treba. Vseeno so tudi prostovoljci izredno pomemben člen prevzgojnih naporov, saj osebje nima dovolj časa oziroma razpoložljivih sredstev.

Maria Anna Sillitti, koordinatorka projekta, je dejala, da bo ta pomagal pri vzgoji otrok zapornikov in bo obenem tudi v oporo staršem za rešetkami. “Govorimo o otrocih, ki prestajajo kazni za zločine, ki jih sami niso zagrešili,” je dejala. To povzroča nevarnost jeze proti vsem ustanovam, zato so se tudi odločili za projekt, ki bi vsaj eno, najbolj zloglasno med njimi, polepšal. Knjige, ki so na razpolago, pa “niso drugorazredna literatura”. Otroške knjige so temelji nadaljnjega branja in vzbujajo ljubezen do literature.

Večjezične knjižne donacije

Pri postavitvi knjižnice in prepleskanju zidov so prostovoljkam projekta Rojeni za branje pomagali mladi člani tržaške skupine Rotaract. Knjige, ki so odslej na razpolago najmlajšim gostom zapora, pa so zbrali v sklopu nabirke v knjigarni Lovat, partnerici projekta. Nekaj knjig je poklonil tudi zavod Centro per la salute del bambino.

Naslednja pošiljka knjig bo, vsaj delno, tudi zasluga našega dnevnika. Deželna koordinatorka projekta Rojeni za branje Antonella Farina je med odprtjem z velikim veseljem povedala, da je v teku popoldneva prejela klic iz Narodne in študijske knjižnice. Osrednja knjižnica Slovencev v Italiji se je odločila za donacijo slovenskih otroških knjig, ki se bodo pridružile 135 publikacijam, ki so že v koronejskem zaporu, ko so tam prebrali napoved odprtja v Primorskem dnevniku. Direktor Pujia je ob tem dodal, da bi, glede na vlogo Trsta kot stičišča kultur, rad videl tudi knjige v drugih jezikih tukajšnjih skupnosti. Luteranska skupnost, ki je bila prisotna na prireditvi, je tam zagotovila svoj doprinos z nemškimi otroškimi knjigami.

Prisotni so si zaželeli, “naj bo to začetek, ne konec našega dela”. Poleg omenjenih so bili navzoči tudi tržaški občinski odbornik za šolstvo Maurizio De Blasio, pokrajinski poveljnik karabinjerjev Mauro Carrozzo, kvestor Pietro Ostuni, poveljnik in namestnik poveljnika lokalne policije Walter Milocchi in Paolo Jerman ter deželni varuh človekovih pravic Paolo Pittaro.

Jadran Vecchiet, Primorski dnevnik