Sonce še sveti, vse bo v redu!
Tistih pet strelov je zamrlo v hipu, njegov glas pa še zmeraj zveni ... in bo. Pred dvema mesecema smo praznovali 80. rojstni dan Johna Lennona, danes pa mineva 40 let, odkar se je scela preselil v pesem, iz katere nam prepeva o grdem, ki je na svetu, in lepem, ki bi moralo biti. Na duri že trka novo leto, ki naj bo - zapojmo ob Johnovi božični - prijaznejše od iztekajočega se. Za vse. Brez strahu.
NEW YORK > Znal je biti ustvarjalen. In len. Nasilen. Nežen. Zaljubljen. Ljubosumen. Poetičen in glasen. Upornik, revolucionar, sanjač. Vztrajal je, da noče biti vojak. Nam prigovarjal, naj damo priložnost miru. Ljudstvu moč! Vse, kar potrebujemo, je ljubezen. Je pel.
V ljubezenskem pismu, ki sta ga napisala spomladi leta 1979, sta John Lennon in Yoko Ono človeštvu sporočila, kar si velja spet prebrati, tu in zdaj: “Veva, da se ljudje, mesto, država, planet soočamo z zelo težkimi časi in da je v zraku mogoče čutiti paniko. A sonce še sveti in tu smo skupaj, med nami je ljubezen, v našem mestu, državi in na planetu. Če dva nama podobna lahko dosežeta, kar sva v življenju midva, potem je mogoč sleherni čudež! Resda bi zdaj potrebovali nekaj velikih čudežev. Le prepoznati jih moraš, ko pridejo predte, in biti hvaležen. Najprej pridejo kot drobnarije, v vsakdanjem življenju, nato pritečejo v rekah in pljusknejo kot ocean. Vse bo še v redu! Prihodnost Zemlje je odvisna od vseh nas!”
