Sodelavci Radia Ga Ga o Sašu Hribarju: “Vrgel te je v bazen. Če si splaval, si bil njegov”

“Ne dojamem, da sem v tem trenutku v studiu sam, brez odtisa tvojih rok, ko si me pred oddajo večkrat v svoji navdušenosti stresel in rekel 'joj, kako se pa te oddaje veselim'. No, jaz se ta trenutek te oddaje ne veselim niti malo,” je v mikrofon današnjega Radia Ga Ga povedal Aleksander Pozvek.

 Foto: Bostjan Podlogar/STA
Foto: Bostjan Podlogar/STA

LJUBLJANA > Soustvarjalci oddaje Radio Ga Ga Aleksander Pozvek, Nejc Mravlja, Jure Mastnak, Valentina Plaskan, Tilen Artač, Jaka Zelen, Renato Vindiš, Jure Godler, Jasna Kuljaj, Nejc Krevs in Marko Cirman so se ob slovesu spomnili svojega prvega srečanja s Sašem Hribarjem in sodelovanja v oddaji.

“Bil je drugi oče vsem, ki smo kadarkoli prestopili prag radia. Vse nas je dobro 'pretenstal'. Vsi smo, tudi zavoljo Radia Ga Ga, postali zrele osebnosti. Osebnosti s težo. Osebnosti, ki nekaj veljajo v slovenskem medijskem prostoru. (...) Vrgel te je v bazen. Če si splaval, si bil njegov,” se je Hribarja spomnil Nejc Mravlja. “Vselej se je približeval obema osema koordinatnega sistema, a ju nikoli ni dosegel. Radio Ga Ga je lakmusov papir družbe in Sašo je skrbel, da je to kolesje šlo naprej, se gonilo zelo dolgo časa,” je svojo izjavo zapakiral v Hribarju ljub matematični jezik.

“Sašo, bil si kot ena zvezda. Mi, tvoji zanamci, smo bili pa tvoji planeti, ki smo se vrteli okrog tebe. Tvoji gravitacijski valovi so nas potegnili k sebi,” je povedal Jure Mastnak. Spomnil se je tudi svojih radijskih začetkov, ko je pred 23 leti “kot gimnazijec šprical kulturni ali športni dan. Tresel sem se kot šiba na vodi, češ, 'spoznal bom Sašota'. Iz dvigala si prišel ti in rekel 'Živjo, Saš!'. Kar veter sem začutil.”

“Sašo Hribar je bil in bo ostal Radio Ga Ga. Petek je Radio Ga Ga in Radio Ga Ga je petek. Pa ne le za tiste, ki so in smo se to oddajo iz srca ustvarjali, se odzivali na tvoje virtuozne in, moram priznati, včasih povsem nerazumljive, a na koncu vedno smiselne dirigentske, vehementne zamahe v radijskem studiu,” je povedala najmlajša članica ekipe Radia Ga Ga Valentina Plaskan. “Usmeril si nas, da se prepustimo tej kakofoniji glasov, vsebin, ki si jih izvabljal iz nas in predvsem, ki si jih videl v nas,” se je svojega mentorja spomnila Plaskan. “Svojega dela nisi jemal resno. Jemal si ga j*ebeno resno.”

Spregovoril je tudi Tilen Artač. “Spoznal sem, da je to človek ki se je, ne glede na to, kako je dober, popularen, inteligenten, ... znal spustiti ali dvigniti na kateri koli nivo. Če je imel nastop za akademike ali popolnoma preproste ljudi, je bil Sašo na odru z enako energijo. Naj si bo to oder v zasneženi kajži ali na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma,” je povedal. “Od nekdaj sem ga imel na sumu, da je povezan z vesoljem in ostalimi dimenzijami. Kjerkoli zdaj že Sašo je, mu zagotovo to ni nič novega.”

Artač se je v poslovilni oddaji Radia Ga Ga prelevil v znameniti lik psihologinje Ifigenije in Sašu povedala. “Fantek, tudi ti daj bogecu mal' miru, ker si bil včasih zelo intenziven,” je zavzdihnila Ifigenija.

“Ne bi si mogel zamisliti boljšega mentorja. Tako kot sem jaz po oddaji čakal tebe, da mi predaš svoje mentorstvo, upam, da ti nekje čakaš mene. In upam, da boš videl, da sem izkoristil ves potencial, ki si mi ga predal in, da boš ponosen name,” se je Hribarja spomnil Jaka Zelen.

“Veliko je bilo povedanega o tem, kaj Sašo Hribar je. Jaz lahko povem kaj Sašo Hribar ni. Sašo Hribar ni noben politični aktivist, kot lahko beremo na družbenih omrežjih. Sašo Hribar ni bil človek, ki bi zlorabljal neke substance, kar so mu večkrat pripisovali. Sašo Hribar je bil edinstven,” se je prijatelja spomnil Renato Vindiš.

Spregovoril je tudi “najbolj nabrušen jezik slovenske televizije” Jure Godler, ki pravi, da je bil Hribar zanj fenomen. “Ne zavedamo se,, da tega pojava na svetu ni. Da bi nekdo delal take količine dobrega programa delal brez scenarija. Ni problem v tem, da se Sašo ne bi držal ustaljenih svetovnih norm glede tega. Problem je v tem, da v svetu ni bilo človeka, ki bi bil tako talentiran, kot je bil Sašo,” je s tresočim glasom povedal Godler.

Oglasila se je tudi prva Helena Blagne Radia Ga Ga Jasna Kuljaj. “V Sašu Hribarja sem videla tudi neko očetovsko figuro. Moje obdobje sodelovanja z njim je bilo v zgodnjem začetku moje kariere, ko se te 'vse prime in vse dotakne'. Vse njegove ideje so se me tako močno dotaknile in prijele, da sem tudi v bodoče delala po njegovih principih - da je v resnici bolj kot ves blišč pomembna samo dobra ideja.”

Član ekipe Radia Ga Ga je bil tudi voditelj Dnevnika Nejc Krevs. “Virtuoz govorjene besede, galanten mislec sodobnega časa, ki kot Sokrat, nikoli ne bo zapisal svojih genialnih misli, je nosil veliko križev,” meni Krevs. “Z enim je zagotovo odrešil kulturo slovenskega humorja, ki se v zadnjem času s pojavom povprečnih nastopačev in slaveželjih samodržcev spreminja v gostilniško govorico par exellence. Tega se, Sašo, nikoli nisi šel. Igral si na strune izzivalne, inteligente in hudomušne satire, v kateri ni prostora za cenenost in primitivnost. To pa ne pomeni, da kot paradno lice nacionalke nisi hodil po robu,” je še povedal.

“Petek je. Tak čuden petek. Drugačen kot bi moral biti. Sašo je bil Sašo. Unikat, ki je izstopal zaradi svojega dela in ustvarjanja. Bil je unikaten tudi pri doživljanju realnega sveta, zato je bil tako poseben,” je povedal Marko Cirman. “Ko sem prvič stopil v studio Prvega programa, ki je bil njegov peskovnik, sem se počutil majhnega. Ampak po nekaj minutah sem se počutil, kot da smo skupaj že nevem koliko let. Sašo je bil pač tak. Cenil je, da mladi poslušajo njegovo oddajo. Res, iskreno vesel, če se je kdo hotel pridružiti,” se je spomnil legendarnega satirika. “V vsako stvar je šel 'all-in'.”

Vsi, ki so se želeli spominu na Saša Hribarja pokloniti z zapisom v žalno knjigo, so to lahko naredili v avli Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v Ljubljani. RTV Slovenija se je svojemu dolgoletnemu sodelavcu poklonila z žalno sejo Sveta RTVS in žalno slovensnostjo sodelavcev.

Sašo Hribar je umrl 8. septembra v 64. letu starost.


Najbolj brano