Slikovitost sveta skozi oči Dragice Sušanj

Stene Pavlovčeve galerije so zaživele v živahnih barvah cvetja, morskih obzorij in spokojnih krajin. Razstava Slikovitost sveta predstavlja izbor del Dragice Sušanj, domačinke iz Dolnjega Zemona, ki je v več kot dvajsetih letih ustvarjanja razvila prepoznaven slikarski izraz. Življenjska pot avtorice se je leta 1994 po prometni nesreči temeljito spremenila. Postala je tetrapleginja, nekaj let pozneje pa je prav skozi slikanje našla nov smisel in ustvarjalno pot. Ob podpori slikarja Benjamina Žnidaršiča ter mentorjev Rassa Causseviga in Jožeta Potokarja je odkrila svet likovne umetnosti, ki jo spremlja še danes.

"Avtorica je s svojimi samostojnimi in skupinskimi razstavami prestopila občinske in slovenske meje in stopila v mednarodni prostor. Svojo prvo samostojno razstavo je imela leta 2006. V tem letu je bila kot štipendistka sprejeta v VDMFK – Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Seveda ji prav članstvo v združenju VDMFK prinaša nove ustvarjalne izzive. Znotraj te organizacije so namreč zaželeni določeni motivi, letos predvsem božično-novoletni, s čimer si avtorica nenehno postavlja nove cilje," pove kuratorka razstave Anamarija Stibilj Šajn. Slikarka je tudi članica Društva paraplegikov Istre in Krasa ter Zveze paraplegikov Slovenije, kjer je dejavna v Likovni sekciji.

Razstava Dragice Sušanj v Pavlovčevi galeriji.

Foto: Alja Celin

Realizem z močnim čustvenim nabojem

Umetnica neguje klasičen motivni repertoar, v katerem ima najpomembnejšo vlogo krajina. Na razstavi se nam predstavlja s cvetjem in pogledi proti morju oziroma morskim in obmorskim pejsažem. Njena likovna govorica razkriva slikarkino zvestobo vizualnim informacijam, barvam in oblikam resničnosti, pa tudi svetlobam, ki s svojo slikovitostjo pomembno prispevajo k likovnemu življenju njenih podob. Najpogosteje slika po fotografskih predlogah, ustvarja pa tudi grafike in risbe.

"Želi biti dosledna vsem tem likovnim in vizualnim informacijam, zato jo lahko opredelimo kot realistko. Vendar je v njeni interpretaciji čutiti močan čustven naboj, avtorico samo, kar se izraža predvsem skozi izrazit kolorit. V določenih rešitvah opazimo, da se z nekaterimi poudarki umakne v lirično abstrakcijo ali pa se približa impresionizmu. Zvestoba videnemu je tista, ki usmerja njen čopič ter daje delom barvno in oblikovno dovršenost," opiše kuratorka. Avtorica na dvodimenzionalno slikovno polje ujame tudi dimenzijo časa in tako na posreden način govori o nenehno prisotnih spremembah, o preobražanjih, ki so tudi del našega življenja. Njeno realistično slikarstvo ni hladno, saj je v njem čutiti njena doživljanja, čutenja in spomine.

Razstava Dragice Sušanj v Pavlovčevi galeriji.

Foto: Alja Celin

Dragica Sušanj pove, da jo pri delu najbolj spodbujata njena mentorja. "V svojih delih uporabljam oljne barve, moja najljubša pa je modra. Najbolj me navdihujejo voda, narava in rože. Eno sliko lahko pripravljam tudi več mesecev. Običajno delam na treh ali več platnih hkrati, saj se tako barve lažje sušijo in slike hitreje dokončam," opiše slikarka. Kuratorka razstave poudarja, da so imeli pri slikarkinem razvoju pomembno vlogo mentorji in spodbudno okolje slikarskih kolegov. Vendar pa v ospredje postavlja predvsem avtorico samo, ki z izjemno predanostjo, potrpežljivostjo in zahtevnim delom na platno prenaša vse tisto, kar pritegne njen pogled.

Razstava Dragice Sušanj v Pavlovčevi galeriji.

Foto: Alja Celin

Sporočilo, ki presega umetnost

Odprtje razstave ni bilo le predstavitev slikarskih del, temveč tudi pripoved o vztrajnosti in moči človekove volje. Njena življenjska zgodba obiskovalcem ponuja pomemben razmislek o vrednosti življenja ter o tem, kako lahko človek tudi v najzahtevnejših okoliščinah najde nov smisel. Umetnost se je že velikokrat izkazala za terapevtsko in prav na tem področju se avtorica čuti izpolnjena in uresničena.

Razstava Dragice Sušanj v Pavlovčevi galeriji.

Foto: Alja Celin

"Na nas pa je, da vidimo tudi v tovrstnem ustvarjanju eno kvaliteto. V bistvu je to neke vrste poduk za vse nas, kako vredno je življenje in kako pomembno ga je osmišljati, čeprav življenje ubira tista pota, ki si jih morda ne želimo. Vendarle je lepota življenja v tem njenem posebnem poslanstvu zelo močno prisotna in tako, kot se njene cvetne kompozicije razcvetajo tako se razcveta tudi njeno življenje, prav zaradi likovnega ustvarjanja," opisuje Stibilj Šajn. Zgodbo o moči volje in lepoti človeškega duha pa morda najlepše zaokroži misel same avtorice, ki s svojo življenjsko filozofijo navdihuje prav toliko kot s svojimi slikami: "Ni važno, kako izgledaš, važno je, kakšen človek si in tudi če določene stvari ne moreš sam početi se vedno najde nekaj ali nekdo, ki ti polepša življenje."