Skupaj. Insieme. Vsi. Tutti. Alle. All.
Sobotni dan D, praznik slovenske kulture, ki bo šel v zgodovino kot trenutek, ko sta Nova Gorica in Gorica tudi uradno postali prva evropska čezmejna prestolnica kulture, bi veliko bolje kakor s pridevnikoma osupljiv in veličasten, opisali z ... ganljiv. In nepredstavljiv.
Številka 2000 udeležencev, s katero smo mediji napovedovali sobotno odprtje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica, je morda pretirana. Pretirano nizka, bi lahko zapisali. Sobotno dogajanje, ki se je zjutraj začelo v Gorici in se zvečer sklenilo v Novi Gorici z veličastnim odprtjem, zaznamovanim s številnimi točkami različnih umetniških izražanj, je namreč poleg uradnih nastopajočih sooblikovalo na tisoče in tisoče domačinov in obiskovalcev z obeh sosednjih držav in tujine - nenazadnje tudi iz Chemnitza, sočasne prestolnice v Nemčiji. V času, ko v bližini divja vojna v in za Ukrajino, na katero smo skoraj pozabili, ko Izrael nemoteno izvaja genocid v Gazi, ko v Srbiji na množičnih manifestacijah študentje zahtevajo državo za ljudi in ne za elito, ko - še bi lahko naštevali -, sta dve mesti, ki ju je nekoč zgodovina postavila na nasprotna bregova, zmogli soustvariti občutek povezanosti in brezmejnosti, kakršnega si želimo tudi po velikem poku odprtja. Kakopak je največ pozornosti poželo večerno odprtje, ki ga je režirala Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK, zdaj že uveljavljenega pod blagovno znamko GO! 2025 v barvi reke Soče. Med številnimi ustvarjalci, ki smo se jih v medijih minule dni trudili navajati, so marsikdaj izostala imena, brez katerih prav tako celota ne bi bila tako osupljiva. Vsaj omembo si nedvomno zaslužijo avtor scenografije Marco Juratovec, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, Goriški kolektiv BridA, ki je “poslikal” prizorišče s projekcijami, Matea Benedetti, ki je nastopajoče oblekla v obleke iz biorazgradljivih tkanin ...
