Šiškovič, Valesi in Malozzi: narava vtkana v govorico glasbe

“Letni časi so prispodoba našega življenja: rojstvo, mladost, zrelost, smrt,” je v nagovoru pred koncertom spomnila Tatjana Jercog, predsednica DPG. “Ne zavedamo se, da nas sama narava uči cikličnosti. Največkrat ostajamo na površju pomena. Velika skrivnost življenja je, da smo vsi del velikega kontinuuma. Če bi se tega zavedali, bi bila naša dejanja in misli v duhu večje hvaležnosti, spoštovanja in ljubezni,” je sklenila Jercog.

Na koprskem koncertu so Štiri letne čase izvajali violinist in dve harfistki. Črtomir Šiškovič, rojen v Trstu, je kot violinski virtuoz sodeloval s številnimi uveljavljenimi mednarodnimi zasedbami, orkestri in z uglednimi glasbeniki. Nastopal je v prestižnih koncertnih dvoranah Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Mongolije, Južne Koreje ... Za italijanske, nemške, ruske, slovenske, srbske in japonske glasbene založbe je posnel številne zgoščenke. Kot dirigent je med drugim vodil Komorni orkester Ermitraž na festivalu v Sankt Petersburgu.

Harfistka Rosanna Valesi je diplomirala v Parmi. Po diplomi je sodelovala s pomembnimi dirigenti, kot sta Zubin Mehta in Wolfgang Sawallisch. Od leta 2003 je kot solo harfistka sodelovala s Simfoničnim orkestrom Artura Toscaninija in gostovala v New Yorku, Bostonu, Atenah, Pekingu, Berlinu, Moskvi, Kopenhagnu in Dresdnu.

Harfistka Simona Mallozzi se je, po končanem študiju v Parmi, posvetila solističnemu in komornemu muziciranju. Prejela je pomembna mednarodna priznanja. Snemala je za glasbeno založbo Rivo Alto in DAD Record ter posnela veliko skladb za RAI Trst. Danes je profesorica harfe v Trstu.

Nabito polna dvorana koprskega pokrajinskega muzeja je obiskovalce spomnila, da je Vivaldijeva glasba ena izmed najbolj znanih in priljubljenih iz obdobja beneškega baroka. Vivaldi je komponiral z lahkoto. Pravili so, da napiše novo skladbo hitreje, kot jo prepisovalec prepiše. Napisal je 187 violinskih koncertov, v katere je vnesel glasbeno svežino.

Zgodovinski viri govorijo, da so bile Benetke v 18. stoletju dekadentne in hedonistične. Denar se je trošil z razsipnimi zabavami, kostumi, oblekami, hrano. Z vinom in glasbo! Benetke so obiskovali bogati plemiči iz vse Evrope. Tudi Jean Jacques Rousseau in Lord Byron sta jih obiskala. Uživati v čarih mesta, v arhitekturi, v slikarski umetnosti, v opernih predstavah, noči preživljati s kurtizanami … je bil stil takratnega življenja umetnikov. Eden izmed vodilnih violinskih mojstrov tistega časa je bil Antonio Vivaldi (1678-1714). Violino se je učil igrati pri svojem očetu v orkestru San Marco v Benetkah. Leta 1703 je postal duhovnik, vendar je kmalu začel tudi poučevati violino in skladati. Ustvaril je klasični tip violinskega koncerta, violinsko tehniko pa obogatil s povsem novimi načini igranja. Slavni maestro je koncertiral tudi na Dunaju in v Amsterdamu. Johann Sebastian Bach ga je občudoval in transkribiral njegove violinske koncerte. Vivaldijeva slava je z njegovo smrtjo ugasnila. Šele v 20. stoletju so ga italijanski muzikologi znova odkrili v pozabljenih rokopisih.

Pomlad, Poletje, Jesen, Zima. Vivaldijevi Štirje letni časi so darilo veselja, liričnosti, žalosti, sreče ... V izvirniku so napisani za solistično violino, godala ter orgle ali čembalo. Virtuozna obogatitev violinske igre prevzema čustvene glasbene poteze. Sicer pa je bilo načelo violinskega koncerta v visokem baroku kontrastno menjavanje hitrega in počasnega stavka, menjavanje polnega orkestrskega zvoka in solistične vitkosti. •