Silna gneča ob knjigah

Predzadnji dan šestdnevnega poklona knjigi v osrednjem kulturnem hramu v državi je minil v znamenju prave nakupovalne mrzlice, saj je prebijanje skozi množico na 35. Slovenskem knjižnem sejmu v vseh treh etažah Cankarjevega doma predstavljalo tako telesni kakor umski izziv. Sobota je bila očitno dan, ki so si ga številni izbrali za to, da bi obogatili domače knjižnice.

LJUBLJANA > Prijetno vzdušje med šviganjem od enega do drugega razstavnega prostora, kjer knjigotržci ponujajo najrazličnejše za vse okuse, in srečanja s številnimi znanci, ki so se odločili soboto preživeti v družbi knjig, so malce zasenčili pomisleki o tem, da Cankarjev dom že nekaj časa ni več primeren prostor za prireditev, kot je knjižni sejem. Po mnenju mnogih ga je namreč že dodobra prerasel in bi potreboval večji in predvsem bolj zračen prostor. S tem bi se najbrž strinjali tudi ponudniki knjig, ki so se vseeno trudili zadovoljiti želje obiskovalcev.

Domači umori

Sobotni hrup je povzročal nekaj preglavic tudi voditeljem pogovorov z gosti, saj so morali kljub ozvočenju govoriti čim glasneje, če so hoteli, da jih obiskovalci slišijo in razumejo. In veliko jih je bilo, ki so želeli prisluhniti pisateljem in pesnikom, jih spoznati osebno, jim stisniti roko, dati knjigo v podpis. Tako je ob pisateljskem odru hitro zmanjkalo stolov, ko se je na njem pojavil Tadej Golob, avtor uspešnic Jezero in Leninov park, ki je svoje bralce razveselil z nadaljevanjem zgodbe o detektivu Tarasu Birsi. V pogovoru z nekdanjim kriminalistom Dragom Kosom in predstavnico založbe Goga Jedrt Jež Furlan je predstavil tretji del kriminalke, naslovljen Dolina rož.

Tadej Golob

pisatelj

“Popolni umor ni umor, pri katerem ni mogoče najti storilca, ampak tisti, ki pade na sodišču. Morilec je torej znan, na sodišču pa mu ne dokažejo krivde.”

Nekdanji novinar, alpinist in pisatelj, ki podira rekorde, kot je Tadeja Goloba predstavila Jedrt Jež Furlan, se je s svojim prvim kriminalnim romanom Jezero takoj zavihtel na sam vrh lestvice najbolj prodajanih avtorjev leta 2017 - prodali so približno 9000 izvodov -, z drugim je za zdaj prepričal 6000 bralcev, najnovejši pa je od torka, ko je Dolina rož iz tiskarne romala naravnost na sejem, zabeležil tisoč prodanih izvodov in je že v ponatisu.

Na sejmu so pred dnevi že predstavili zvočno knjigo uspešnice Jezero v produkciji Radia Slovenija, 22. decembra pa bodo na TV Slovenija začeli predvajati še nadaljevanko, posneto po romanu. Skratka, prava zgodba o uspehu.

Kot je napovedal Golob, bodo bralci v tretjem delu našli tudi odgovor na vprašanje, kaj je popolni umor: “To ni umor, pri katerem ni mogoče najti storilca, ampak tisti, ki pade na sodišču. Morilec je torej znan, na sodišču pa mu ne dokažejo krivde.”

Med osrednjimi sporočili - če jim lahko tako rečemo - Golobovih romanov je vsekakor odkritje, da se tudi v Sloveniji soočamo z okrutnimi umori, ki za piko na i niso doživeli sodnega epiloga. V zgodbah se jasno riše dinamika med zaposlenimi na vseh ravneh policijskega dela, v vsakem romanu pa se med vrsticami dotakne tudi stanja družbe. V Jezeru bralcem tako razkrije poslovanje farmacije, Leninov park je že sam oklical za antifašistično knjigo, v Dolini rož pa je kost za glodanje vrgel v samo središče policije in se lotil strokovnosti kriminalistov.

“Eden od motivov je delo nižjih kriminalistov na terenu, ki je zelo strokovno, višje kot gremo, pa stvar postaja politična,” je dejal.

Kljub razkritju, da se je v preteklosti čisto narahlo bal, kaj bodo rekli literarni kritiki, odkar piše kriminalke, pa ga je najbolj strah, kaj bodo rekli policisti, bo Tadej Golob še naprej pisal o njih. Danes naj bi sicer svoji urednici sporočil odločitev o tem, ali lahko pričakujemo četrti del Tarasove pustolovščine, a sodeč po njegovem nasmešku in besedah, bralcem ne bo treba prav dolgo čakati.

Knjiga leta so Vinjete straholjubca

Na sobotnem popoldnevu so se zvrstile tudi različne razprave, med drugim je v okviru Debatne kavarne, glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov z gostjami Suzano Tratnik (na sejmu je predstavila najnovejši roman Norhaus na vrhu hriba), Veroniko Simoniti (nedavno je izdala roman Ivana pred morjem) in Zarjo Vršič (predstavlja se s prvencem, zbirko kratke proze Kozjeglavka) spregovoril o tem, ali drži vtis, da je uredniška politika tako tujih kakor slovenskih založb na široko odprla vrata “ženskim zgodbam”.

35. Slovenski knjižni sejem, ki je poleg že znanega nabora knjig ponudil kakih 2000 povsem novih knjižnih naslovov tako slovenskih kakor prevedenih tujih del, obiskovalci pa so se lahko udeležili skoraj 300 dogodkov v spremljevalnem programu, se je zaključil včeraj. Razglasili so več nagrajencev, tudi dobitnika nagrade knjiga leta 2019. Bralci so med ponujenimi petimi naslovi laskavi naslov pripeli knjigi Vinjete straholjubca z besedilom Eve Mahkovic in ilustracijami Eve Mlinar, izdani pri založbi VigeVageKnjige. To je “intimna in provokativna manifestacija prepleta lucidnih idej dveh avtoric”, beremo v utemeljitvi. Čudovite besedne zveze osebnih refleksij Eva Mahkovic črpa “iz neskončnega besednjaka”, Eva Mlinar pa prepoznavne simbole mnogih kultur “virtuozno kolažira v navdihujoče pokrajine njunega fantastičnega, med angele in demone razpetega sveta, polnega skrivnostnih krajev, nenavadnih bitij, nepričakovanih doživetij in nedoumljivih situacij”.

---