Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno: Izpovedi vojakov, ki govorijo o želji po miru
Razstava Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno, ki je na ogled v zaklonišču pod pošto v Šempetru, je edina stalna razstava, posvečena soški fronti na Goriškem. Društvo soška fronta 1915-1917 je letos fotografski del razstave prenovilo in dopolnilo z ganljivimi osebnimi izpovedmi vojakov. Vsi govorijo o želji po miru, zato so razstavo poimenovali 1914-1918 Spomin in opomin.
ŠEMPETER PRI GORICI > V Društvu soška fronta 1915-1917 so stalno razstavo, ki govori o prvi svetovni vojni na stičišču Soške in Vipavske doline, odprli leta 2006, vključena je tudi v Poti miru. V zaklonišču pod pošto v Šempetru so na ogled postavili dragoceno gradivo, fotografije, razglednice, dokumente, puške, ročne bombe, čelade, drugo orožje in vojaško opremo, oblačila, orodje za gradnjo kavern ter druge predmete, ki so jih v veliki večini zbrali člani društva. Ob vstopu obiskovalca pozdravi rekonstrukcija strelskega jarka v Šempetru, z vojakoma v naravni velikosti, tako da obiskovalec dobi občutek, da je skupaj z njima v kaverni, naokrog so kosi orožja in opreme in celo škatlica tobaka.
Gre za edino stalno razstavo, posvečeno soški fronti na Goriškem. Kot pravijo v društvu, ki skrbi za ohranjanje zgodovinskega spomina, je bilo območje pomemben del soške fronte, ki pa je pogosto prezrt. V Društvu soška fronta 1915-1917 so ob 110. obletnici začetka bojev na soški fronti fotografski del razstave pod okriljem EPK letos prenovili in nadgradili.
12
panojev, kolikor je bilo ofenziv na soški fronti, so postavili na razstavi 1914-1918 Spomin in opomin
“Postavili smo 12 panojev, ravno toliko kot je bilo ofenziv na soški fronti, kjer skozi ganljive dnevniške zapise desetih oseb predstavljamo dogodke na širšem območju Šempetra med prvo svetovno vojno. Gre za zapise mobiliziranca iz Šempetra, fanta iz Volčje Drage, nemškega topniškega podčastnika, madžarskega pehotnega vojaka, hrvaškega topniškega častnika, poljskega častniškega pripravnika, mobiliziranega italijanskega študenta teologije,” je povedal predsednik društva David Erik Pipan.
Obiskovalec lahko na enem mestu spozna zgodbe pripadnikov različnih narodov in vojsk, različnega stanu, izobrazbe, poklica, tudi civilistov, ki so se v tistem času znašli na tem prostoru. “Vsaka zgodba je zanimiva, pretresljiva, opisuje včasih nečloveške razmere na bojišču, razkriva strahove, vprašanja. Nekatera pričevanja se prekrivajo. Zanimiva je zgodba dveh vojakov, madžarskega, ki se je boril za avstro-ogrsko vojsko, in hrvaškega, ki se je boril na strani italijanske. Oba v svojih dnevnikih le v nekaj dneh razmaka opisujeta, kako so se njune čete zaradi hudih bojev zatekle v kaverno na Markovem hribu. Dve vojski v isto kaverno, ki so jo na sredini pregradili z nasipom. Iz zapisov lahko razberemo, da so oboji želeli samo preživeti morijo na bojišču. Čeprav je v nekaterih zapisih čutiti tudi pridih patriotizma, se iz večine jasno čuti željo po čimprejšnjem koncu vojne in miru,” je povedal predsednik društva David Erik Pipan. Prav zato so dopolnjeno razstavo poimenovali 1914–1918 Spomin in opomin.
David Erik Pipan
Društvo soška fronta 1915-1917
“Iz zapisov lahko razberemo, da so oboji želeli samo preživeti morijo na bojišču. Čeprav je v nekaterih zapisih čutiti tudi pridih patriotizma, se iz večine jasno čuti željo po čimprejšnjem koncu vojne in miru.”
Večino zapisov in dokumentov so dobili neposredno od potomcev udeležencev velike vojne, nekaj pa tudi iz muzejev, arhivov in iz zasebnih zbirk, na razstavi pa hranijo tudi originalen dnevnik. Kot pravi Pipan, sorodniki nekdanjih vojakov v zadnjih letih prihajajo na Goriško, saj bi radi spoznali bojišča soške fronte, kjer so se borili in tudi umrli njihovi predniki, z velikim zanimanjem pa si ogledajo tudi razstavo.
