Še bolj jezna polsestra

Tako bi lahko zelo na kratko strnili osrednji leitmotiv filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, velikega zmagovalca lanskega Festivala slovenskega filma, ki je iz Portoroža odnesel kar sedem vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva. A glavna (anti)junakinja Eva (Liza Marijina) gre v svoji neprilagojenosti še veliko dlje ter se simbolno in dobesedno poščije na pričakovanja izkoriščevalskega patriarhata in kapitala. Z Evinima sostanovalcema, tudi izgubljenima dušama, ki iščeta svoj prostor pod soncem, režiserka Tijana Zinajić na podlagi scenarija Ize Strehar poudari številne zelo pereče in relevantne teme, ki dušijo mlajšo slovensko generacijo: negotove prekarne zaposlitve, “rešilni” beg v tujino in neizprosni, podivjani nepremičninski trg, vse skupaj ozaljšano z dinamično, neopunkovsko režisersko estetiko in odličnim izborom cveta sodobne slovenske alternativne glasbe, ki sta jo izbrala Gregor Andolšek in Ivian Kan Mujezinović iz zasedbe Čao Portorož.