Scenska glasba Vladimirja Lovca

V letih po 2. svetovni vojni, ko se je tudi v slovenskem Primorju vse rojevalo znova in je obnova v pričakovanju priključitve k Jugoslaviji narekovala ustanovitev novih vzgojno-izobrazevalnih in kulturnih zavodov ter organizacij, je v Kopru svojo življenjsko in karierno pot začenjal še ne tridesetletni diplomant ljubljanske glasbene akademije, skladatelj in dirigent Vladimir Lovec. Mestu, v katerega se je z družino preselil leta 1951, je takrat primanjkovalo domačega izobraženstva, zato je sprejel ponudbo koprskega radia, da vodi glasbeni oddelek. Po odsluženi vojaški obveznosti decembra 1952 pa je bil z dekretom 1. marca 1953 imenovan za ravnatelja Glasbene šole Koper, kjer je zamenjal dotedanjega ravnatelja in profesorja klavirja Srečka Kumarja.

Glasbena šola je bila z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora ustanovljena 1948. Tistega leta je začela delovati tudi baletna šola, leta 1950 sta bili ustanovljeni dve polpoklicni gledališči, Ljudsko gledališče Koper in Teatro del Popolo Capodistria, s sedežem v prostorih današnjega gledališča. Ustanovam je bila zaupana gradnja temeljev glasbene, plesne in gledališke dejavnosti na profesionalnih merilih, predvsem pa skrb za podmladek, ki bo nekoč nadaljeval zamišljeno pot. Povezovala sta jih entuziazem in idealizem, ki prežemata vse, kar se rojeva in ima priložnost za rast. Ustvarjalni zanos in po dolgih letih pravica do izražanja v slovenskem jeziku sta takrat maloštevilne gledališke, glasbene in plesne ustvarjalce povezala in prepletla z enim samim, sprva težko doseženim ciljem: kakovostnim umetniškim izdelkom.