S projektom Primorci beremo premagali stereotipe, da Slovenci pišejo depresivno in "zateženo"

PRIMORSKA > Začetki projekta Primorci beremo segajo v leto 2007, v Tolmin, kjer je takratna direktorica Knjižnice Cirila Kosmača Jožica Štendler med bralce uvedla projekt, ki so se mu sprva priključile knjižnice v Ajdovščini, Idriji in Novi Gorici, že leta 2010 pa so v njem sodelovale vse knjižnice na Primorskem, pa tudi Narodna in študijska knjižnica Trst s podružnično goriško knjižnico. “Projekt je nastal premišljeno in kot neposredni odgovor knjižnic, da bi spodbudile branje del slovenskih avtorjev. V tem času je namreč drastično upadala izposoja knjig slovenskih avtorjev, bralci pa so posegali predvsem po literaturi tujih avtorjev, ki je bila po njihovem mnenju veliko bolj berljiva in manj 'težka'. Poleg tega Slovenci pred dvema desetletjema nismo imeli bogate žanrske literature, kakršno imamo danes,” se je začetkov akcije spomnila Štendler. “V Sloveniji sicer nismo bili prvi s tovrstno iniciativo, saj je Knjižnica Ptuj leta 2006 uvedla bralno značko za odrasle, smo pa brez dvoma največja iniciativa v državi, ki branje spodbuja,” je še izpostavila.