S knjigo je zasekal v skorumpirano elito

KOPER > Pavel Pečar se je rodil v Domžalah v delavski družini, ki ga je zaznamovala z občutljivostjo do narodnostnih in socialnih pravic, demokratičnih norm in z odporom do njihovega kršenja. Po končani osnovni šoli je maturiral na bežigrajski gimnaziji, končal višjo šolo za socialne delavce in nato še diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Najprej je delal v socialnih dejavnostih v osrednji Sloveniji, na kar ga je leta 1957 zaneslo v Istro. Opravljal je različna odgovorna mesta, med drugim je bil direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavzemal se je za policentrični razvoj bolnišnic in njihovo izgradnjo, tudi izolske. Veliko pozornost je posvečal varovanju okolja in se pred desetletji postavil na čelo odpora proti gradnji rafinerije v Kopru in kasneje proti načrtovanima plinskima terminaloma v Miljah in Plominu. Leta 1960 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za študijo o socialno medicinskih vidikih delovanja zdravstvenih ustanov.

Znani so tudi njegovi nastopi v zveznih organih v Beogradu, kjer je vztrajal pri rabi slovenščine in prevajanju, s čimer si je nakopal zamere slovenske in beograjske politike. Svoja doživetja in opažanja je opisoval v priložnostnih člankih, potopisih in novelah ter jih objavljal v Jadranu, Primorskih srečanjih, Primorskem dnevniku, v Planinskem vestniku, Brazdah s Trmuna in drugje. Nekaj teh besedil je kasneje zbral in uredil v svojih prvih dveh knjigah Pred zatonom in Prelomni čas.

Roman Svitanje se dogaja v izmišljenem kraju Dobrepolje, ki ponazarja tipično slovensko “politično pokrajino” z običajnim prerivanjem za oblast med različnimi skupinami. Dogajanje se prepleta z osebnim življenjem uspešnega umetnika, ki je prerasel svoje okolje, preživel več časa v tujini, si tam zasnoval družino, se vrnil z njo v domači kraj, doživel zakonski brodolom in si v srednjih letih ustvaril novo življenje s še neusahlo ljubeznijo iz mladostnih let.

A poanta romana je v uporu in spopadih ljudi s skorumpirano domačo oblastno elito, ki hlasta po moči in privilegijih, ne oziraje se na etična in demokratična načela. Na čelo upora je življenje potegnilo ravno umetnika, ki so ga trde življenjske izkušnje izklesale v modro, načelno in dostojanstveno osebnost, ljudje pa so mu zaupali in ga spoštovali. Na volitvah je stari, skorumpirani režim doživel poraz in oblast je prevzela nova uporniška ekipa, organizirana okrog lokalne stranke, simbolno imenovane Vigred. Ta se je najprej spopadla s starim zbirokratiziranim aparatom. Novo politiko so določali ob širokem sodelovanju in soglasju ljudi in s posluhom za njihove najnujnejše potrebe. Razvijali so malo gospodarstvo, zadružništvo, socialno podjetništvo, biopridelavo, zeleno usmeritev gospodarstva in prilagodili davčni sitem potrebam ljudi in razvoja. Dobrepolje je tako postalo magnet za poslovne ljudi tudi iz širše okolice in začelo doživljati nesluten razcvet.

Ni mogoče spregledati, da je avtor prelil v strani romana svoj pogled na sodobno slovensko družbo in njeno politiko, ki že dolgo blodi v mlaki korupcije, etične nesnage, pohabljene demokracije in mračne brezperspektivnosti. Pečar je z Vigredom pokazal še drugo možno pot in s Svitanjem okrepil upanje.

MILAN GREGORIČ