(REFERENDUM) Kaj o referendumskem vprašanju in pozivih k bojkotu menijo primorski kulturniki?
Kampanja pred zakonodajnim referendumom o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti je že v polnem teku. Skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev bo 11. maja lahko glasovalo o zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, problematizirajo pa ga v vrstah SDS. Opozicija bi z referendumom utegnila dobiti potrditev, kako veliko podporo uživa pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami.
PRIMORSKA > Zakon, ki ga predlaga Ministrstvo za kulturo, določa jasnejše kriterije za izjemne pokojnine kulturnikom. Do dodatka bi bili upravičeni le prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, prejemniki nagrade Prešernovega sklada in državnih priznanj, če so obenem prejeli tudi pomembno mednarodno nagrado. O tem, kdo je upravičen, bo odločala strokovna komisija, dedovanje dodatka se ukinja. Zakon predvideva največ štiri nove upravičence letno, dodatki pa se bodo še naprej izplačevali iz državnega proračuna. Ocenjeni stroški se bodo povečali za 190.000 evrov na leto.
Spomnimo, referendum je zahtevala SDS, ki zakon razume kot privilegij in dokaz arogance vlade Roberta Goloba. Kritiki iz vrst SDS opozarjajo, da se z bojem proti zakonu branijo vrednote slovenske kulture.
Nataša Konc Lorenzutti
igralka, pisateljica, pesnica
“Trditev, da je nasprotovanje pokojninam za izjemne dosežke boj proti umetnikom, se mi zdi hudo površna, kajti zadržanost do ukrepov Ministrstva za kulturo ni zadržanost do umetnosti, temveč do politike. Skrbi me, da bomo ravno ustvarjalci zaradi takšnih in podobnih tonov javne razprave še manj razumljeni.”
Del koalicije poziva k bojkotu
Vladne stranke odgovarjajo, da je zakon pravičnejši in bolj pregleden od zdajšnjega, ki velja že od leta 1974. V Gibanju Svoboda pozivajo k bojkotu referenduma, ki ga vidijo kot zlorabo orodja neposredne demokracije in politično maščevanje. Podobno tudi Levica poudarja, da referendum ne bo ničesar izboljšal - zakon bo sicer še vedno omogočal izplačevanje dodatkov, a brez jasnih pravil. Strošek referenduma (6,6 milijona evrov) vidijo kot metanje denarja skozi okno. SD zakonu sicer kimajo, a pozivajo k udeležbi in dialogu, opozicijska NSi pa vladne pozive k bojkotu ocenjuje kot nevaren precedens in erozijo demokracije.
Mirko Vuksanović
glasbenik
“Mogoče je zato bojkot edina prava odločitev. Všeč mi je zamisel, ki bi predvidela, da v primeru, ko ne doseže kvoruma, za referendum plača pobudnik.”
Je referendum nepotreben strošek?
Za komentar glede referenduma in pozivov k bojkotu smo povprašali tudi primorske kulturnike. “Umetnost nas povezuje v skupnost, ohranja naš jezik in pomaga oblikovati naš predstavni svet. Umetnice in umetniki, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno prispevali k slovenski kulturi in identiteti, si zaslužijo dodatek k pokojnini,” je prepričana umetnostna zgodovinarka Vesna Pajić, sicer članica Upravnega odbora Prešernovega sklada in svetovalka koprskega župana za kulturo in evropske projekte. “Zavzemam se za uveljavitev novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki omogoča z jasnimi kriteriji določeno izplačevanja dodatka upokojenim vrhunskim umetnicam in umetnikom,” še dodaja Pajić. Referendum je po njenem “nepotreben strošek in predstavlja zavajanje javnosti, saj gre za majhno število (že prepoznanih) zaslužnih umetnikov, katerih dodatki so zanemarljivi v primerjavi s stroški referenduma.”
Bi moral za referendum plačati pobudnik?
Z njo soglaša tudi letošnji prejemnik primorske gledališke nagrade tantadruj za življenjsko delo, soustanovitelj novogoriške skupine Avtomobili Mirko Vuksanović. “Ta referendum je popolno sprenevedanje. Dodatki bodo ostali, četudi pade, zato se mi zdi, da je vse skupaj mlatenje prazne slame. Mogoče je zato bojkot edina prava odločitev. Všeč mi je zamisel, ki bi predvidela, da v primeru, ko ne doseže kvoruma, za referendum plača pobudnik,” je povedal za Primorske novice.
Vesna Pajić
članica UO Prešernovega sklada
“Umetnost nas povezuje v skupnost, ohranja naš jezik in pomaga oblikovati naš predstavni svet. Umetnice in umetniki, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno prispevali k slovenski kulturi in identiteti, si zaslužijo dodatek k pokojnini.”
Za komentar smo prosili tudi igralko, pisateljico in pesnico Natašo Konc Lorenzutti, ki ji zdraha okrog referenduma povzroča nelagodje in v njej vidi “novo delitev in politični boj ideoloških skupin, kar ne bo v ničemer, ne glede na izid referenduma, prispevalo k razvoju, negovanju in ohranjanju narodne kulture oziroma njene 'diamantne konice', umetnosti,” pove Konc Lorenzutti in poudari, da je bila vzgojena v skromnosti in da živi po načelu sledenja poslanstvu z neizprosnostjo do sebe “zato ne pričakujem nobenih privilegijev, ampak zgolj zadovoljstvo ob dobro opravljenem in pošteno plačanem delu.”
Kultura je tudi mati obnašanja in javnega govora
Doda še, da ne razume, v čem bi lahko bilo delo umetnikov, ki so se jim posrečile najvišje nagrade, več vredno od dela tistih, ki se trudijo na drugih področjih. “Sama si nikoli ne bi želela pripisovati zaslug, ki bi mojo dejavnost na tak način povzdignile nad delo drugih, da bi se od njihovih pokojnin trgalo za mojo, čeprav nisem prejemnica takšnih nagrad, da bi me vprašanje osebno zadevalo. Seveda je pošteno in plemenito, da imamo nagrade za dosežke v kulturi, znanosti in umetnosti, ki so denarne, nikakor pa ne morem razumeti, zakaj bi te morale komurkoli zagotavljati dosmrtne privilegije. Trditev, da je nasprotovanje pokojninam za izjemne dosežke boj proti umetnikom, se mi zdi hudo površna, kajti zadržanost do ukrepov Ministrstva za kulturo ni zadržanost do umetnosti, temveč do politike. Skrbi me, da bomo ravno ustvarjalci zaradi takšnih in podobnih tonov javne razprave še manj razumljeni.”
Kultura, kot pravi, ni zgolj mati umetnosti, ampak tudi mati obnašanja in javnega govora. Upira pa se ji način, kako se pobudniki referenduma lotevajo svoje kampanje. “Stvaritve Maje Smrekar se me sicer čisto nič ne dotaknejo in mi ne pomenijo estetskega doživetja, v katerem bi lahko videla izreden doprinos h kulturi in umetnosti svojega naroda, vendar se mi poteza, da so predlagatelji iztrgali fotografijo iz njenega opusa in jo uporabili za svojo propagando, zdi nizkotna. Vsakršno politično sporočilo, ki žali ali nekoga sramotí, mi je namreč odvratno,” še pove Konc Lorenzutti.
Kaj pa pozivi k bojkotu? “V pozivanju k bojkotu referenduma vidim omalovaževanje demokracije. Ta ima pač svojo ceno,” sklene.
