Radi imajo Missona in pridih morja

IDRIJA > V Idriji, mestu štirih umetniških galerij, domačini množično obiščejo le razstave domačih umetnikov, največkrat slikarjev. Minuli teden, ko so v osrednji galeriji Magazin odprli pregledno razstavo kiparja Tonija Missona iz Portoroža, se je njegovim skulpturam poklonilo ogromno ljudi. Ne samo zato, ker Misson ustvarja v najvišji primorski vasi Vojsko. Preprosto zato, ker cenijo njegove, do zadnje poteze perfektno izklesane, skulpture in ga imajo radi.

Valovi so eden od morskih motivov, ki v najvišji primorski vasi Vojsko vrejo iz Istrijana Tonija Missona.

Foto: Saša Dragoš

Pridih morja s tisoč metrov visoke vasi

“Na predvečer Gregorijevega so Missonove skulpture k nam prinesle prijazen pridih pomladi in morja,” je vodja galerije, mag. Milanka Trušnovec uvedla pogovor z Missonom. Svojo ustvarjalno žilico je uresničil v tretjem življenjskem obdobju. Na njegovih dosedanjih skupinskih razstavah in treh samostojnih v Piranu in Portorožu so hitro uvideli, da je “žilica” pravzaprav mogočen talent, ki presega ljubiteljsko kiparjenje.

Pridih morja veje čez polovico Missonovih skulptur. Barke, ribe, valovi ..., pedantno vklesani v oljčni les in različne kamne, pridih večini ljubega morja pričarajo v povsem realno. Pričarajo ga z Vojskega, kjer ima Misson ob svojem drugem domu urejeno “ustvarjalnico”. “Tisoč metrov visoko je zrak bolj redek in tam ideje dobesedno vrejo. Verjetno ni naključje, da Vojskarji na število prebivalcev izstopajo s svojo izobraženostjo,” je nekoliko humorno, kot v vsej svoji predstavitvi, menil Misson.

Do Vojskega je Missona vodila pisana pot od rodne sicilijanske Mesine, preko hrvaškega Labina, Pirana in Portoroža. Pestra bera poklicev, s krupjejskim v portoroški igralnici na čelu, je botrovala odlogu v otroštvu prepoznane umetniške žilice. Botrovala je tudi najresnejšim boleznim srca, štirim obvodom (by pass) žil in nujnemu umiku pretoplim poletjem na hladnejše Vojsko.

Začelo se je s kamnom porušene šole

“Pred desetletjem so na Vojskem porušili 134 let staro šolo. Sredi ruševin sem uzrl nenavaden črn kamen. Misleč, da gre za marmor, sem se lotil predelave. Ni bil marmor. Iz njega je nastala barka na eni in srce na drugi strani,” se je spomnil začetkov klesanja. Uvodna, dvojna skulptura je postavljena v središče razstave. Tudi strokovnjaki ji niso pripisali, da je začetniško kiparsko delo. Naslednje skulpture je Misson kmalu razstavil na skupinskih razstavah likovnikov Cinobra v Idriji in dobil potrditev poznavalcev in publike, da gre za odlično delo. “Poznavalka umetnosti, profesorica Vasilija Kobal, je na Vojskem priredila prvo razstavo mojih skulptur. Pisateljica Irena Hvala me je prvič predstavila javnosti, likovna pedagoginja Silva Menard me je z nasveti usmerila v nadaljnje delo. Hvala vsem!” je bil z zahvalo iskren Misson.Zahvalil se je tudi moški vokalni skupini z Vojskega, ki se mu je na razstavi poklonila s pesmimi.

Pregledna razstava obsega več deset kipov. Približno polovico abstraktnih, je imenoval fantazija. Fantaziji se lahko prosto prepustijo tudi gledalci. “Skulpture vzpostavljajo uravnotežen odnos med materialom in obliko. Izmenjava konklavnih in konveksnih ploskev ustvarja razgibano svetlobno igro, ki gledalcu omogoča različna branja, a neposreden stik z materialom,” soglašajo strokovnjaki v popotnem listu k razstavi.

V zadnjih ustvarjenih skulpturah Misson uporablja barve in pogosteje les. Nežno, le toliko, da daje vedeti, da zemlja (svet), gori. Edina skulptura iz kovine predstavlja Bliskarje. Tako zaradi pogostega grmenja in šviganja strel imenujejo Vojskarje. Skulptura je zaščitni znak mednarodnih Šinkovčevih dni, ki so posvečeni pesniku Črtomirju Šinkovcu.

Misson skulptur ne prodaja. Ker pa jih podarja in jih kot pokale odnesejo z različnih tekmovanj, domujejo na širnih koncih sveta. Razstavljene v Magazinu si bo mogoče ogledati do 4. aprila. •