Primož Ekart o predstavi Svinje: To ni kabaret! Pa čeprav (tudi) je ...
Drama, kabaret, “družinski triler” z nenavadnim naslovom Svinje bo v režiji Primoža Ekarta od 6. do 29. decembra obarval abonmajski spored SSG z grotesknimi toni nove predstave za Mali oder.
Delo hrvaškega dramatika, scenarista in romanopisca Tomislava Zajca je zgodba dveh sester (igrata Nikla Petruška Panizon in Tina Gunzek), ki živita v svojem majhnem, klavstrofobičnem, distopičnem svetu, na (realni ali izmišljeni) svinjski farmi, kjer vsakodnevno preigravata različne vloge iz družinskega življenja. Režiser predstave je Primož Ekart, uveljavljen dramski in filmski igralec, a tudi dejaven režiser, ki bo prvič podpisal uprizoritev v tržaškem gledališču.
Naslov zveni kot provokacija. Bo predstava v tem smislu izpolnjena obljuba?“Gledališče je včasih lahko tudi provokacija in je prav, da nas premakne iz cone udobja. V tem primeru pa naslov ni namenoma provokativen. Besedilo govori o življenju na svinjski farmi in mi pripovedujemo v prvi vrsti zgodbo o osamljenosti dveh sester, ki živita v samoizbrani izolaciji, ker sta se zaradi travmatičnih dogodkov v otroštvu zanjo odločili. V tej hišni kleti se igrata, da živita na svinjski farmi, kjer ena skrbi za stotine svinj in druga si želi postati umetnica (na kateremkoli področju).”
Kateri je uprizoritveni potencial, ki ste ga razvili?“Uprizoritev oblikujemo v žanru kabareta, kjer se prepletajo prizori igre, resničnosti in kabarejski songi. Besedila songov sem prispeval sam, glasbo je napisal Davor Herceg. Songi v takem kontekstu dopolnjujejo osnovno zgodbo. V njih prvoosebno govorita in pojeta dve pujski, ki pripovedujeta o svojem življenju v svinjaku. Zgodbo uprizarjamo fragmentarno in hkrati zelo dinamično. Iz posameznih fragmentov lahko gledalec sestavi zgodbo, ki jo želimo pripovedovati.”
V tekstu ali v besedah avtorja obstaja namig na obliko kabareta?“Avtor je v nekem prizoru izrekel stavek 'To ni muzikal!'. Replika je postala iniciator ideje. Lahko bi parafrazirali: 'to ni kabaret', pa čeprav (tudi) je!”
Kako ste se odločili za nenavaden tekst Tomislava Zajca?“Pri meni nekateri teksti takoj zazvenijo in jih zato izberem. Zajec je priznani hrvaški dramatik, njegove tekste in dramatizacije uprizarjajo vsepovsod. Svinje pa je njegovo prvo besedilo, napisano, ko je bil še zelo mlad. Nastalo naj bi na poziv dveh igralk, da naj jima napiše nekaj, kar bosta lahko z veseljem igrali - če seveda ta urbana legenda drži ...”
Nekaj podobnega se je zgodilo z vašo uprizoritvijo ...“Ko sem v tržaškem teatru igral v predstavi Mario in čarodej, sta bili Tina in Nikla moji kolegici na odru. Medtem, ko sem ju opazoval, sem si že predstavljal njuni kreaciji v uprizoritvi in sem takoj predlagal tekst direktorju Danijelu Malalanu.”
Kaj pomeni biti režiser, ki je po poklicu tudi igralec?“Ko se lotim teksta kot režiser, ne čutim nobene želje po tem, da bi bil v tem kontekstu igralec. Ko pa dobim tekst kot igralec, imam svojo igralsko nalogo in jo v skladu z režiserjevo ali režiserkino vizijo skušam najbolje uresničiti. Moja igralska izkušnja je seveda koristna tudi, ko režiram, vendar ima vsak igralec svojo ustvarjalno svobodo in kot režiser imam vlogo, da to ustvarjalnost zgolj vzpodbudim in usmerim.”
Kaj bi povedali, sporočili, svetovali gledalcem pred ogledom te predstave?“Rekel bi jim, naj ne pričakujejo linearne in preproste zgodbe, saj jo pripovedujemo na več ravneh. Gledalcu svetujem, naj se prepusti naši pripovedi in obenem naj se sam angažira pri sestavljanju tega mozaika. Postdramsko gledališče vselej zahteva od gledalca tudi miselni in čustveni angažma in gledalčeva odprtost je tisti pogoj, ki mu omogoča estetski užitek. Naša predstava ni tako zelo komplicirana in drugačna. Trudimo se nagovarjati z univerzalno zgodbo o osamljenosti, kot jo verjetno vsi poznamo v našem ožjem okolju in kot se nas lahko dotakne.”