“Pa saj ti pišeš kot Bevk!”

Iz polne kulturne dvorane v Šempasu so na ušesa mladega pisateljskega debitanta Andreja Rijavca kar deževala najrazličnejša vprašanja. Domačin, ki se je iz rodnega kraja preselil v Postojno, je že s prvimi, neposrednimi besedami o svojem literarnem prvencu zbrisal razdaljo, zadrego in tišino.

Naslovnica romana
Naslovnica romana 

ŠEMPAS>“Dolgo sem razmišljal, kako naj govorim - knjižno, v domačem narečju, potem pa sem si rekel, bo kar bo,” je predstavitev romana Medvedja kraljica, knjižne novosti Mohorjeve družbe Celovec začel Andrej Rijavec. Ob koncu večera nihče ne bi znal povedati, kaj je nazadnje prevladalo, narečje ali knjižna slovenščina. Kajti v spominu so ostale predvsem vsebinska polnost in živa neposrednost besed ter topla energija, ki je zaokrožila med mladim avtorjem in ponosnimi poslušalci.

Andrejevo življenje je bilo vedno tesno povezano s pisanjem. “Nikoli ne bom pozabil, kako mi je sošolka, ko je prebrala moj šolski spis dejala, da pišem kot Bevk,” se je spominjal Rijavec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in filozofije, preživlja se s pisanjem reklamnih besedil, literatura pa izpolnjuje njegove večer in noči. Zmage na natečajih in objave krajših proznih del v revijah so povečale njegovo samozavest in tako se je lotil romanesknega prvenca, zastavljenega kot lovski roman in namenjenega natečaju revije Lovec. “Komisija je ugotovila, da je roman sicer dober, ampak da ni lovski in da jaz nisem lovec. Pravzaprav so me razkrinkali,” se je pošalil mlad romanopisec, ki je za napeto zgodbo o razmerju med človekom, veličastno živaljo in naravo našel založnika v Celovcu. In ravno, ko so mu sporočili, da gre knjiga v tisk, je prvič v življenju videl - medvedko z mladiči.

“Moje tri najbolj priljubljene teme so lov, erotika in zgodovina,” pojasnjuje. In če prva kraljuje v Medvedji kraljici, se bosta, če bo vse po sreči, drugi dve združili v naslednjem proznem delu. Piše namreč roman o usodni ljubezni ob koncu druge svetovne vojne. VH


Najbolj brano