Prihod muzikala ustavljal promet

TRST> Glavna junakinja je namreč v Trstu zelo priljubljena. Pred leti so Tržačani zadovoljno pozdravili postavitev njenega spomenika v park pred železniško postajo, zdaj pa se hudujejo, ker je spomenik postal priljubljen pisoar za brezdomce.

Toda z gostovanjem muzikala je Sissin lik v četrtek spet zaživel tako, kot si v Trstu želijo. Po zaslugi nizozemske igralke Annemieke van Dam je namreč avstro-ogrska cesarica lepa in sanjava. Kar precej spominja na Romy Schneider iz slavne filmske trilogije Ernesta Marischke.

“Že dolgo smo si želeli gostiti ta muzikal, zdaj nam je kljub mnogim težavam končno uspelo,” je na četrtkovi novinarski konferenci pred premiero dejal organizacijski direktor tržaškega gledališča Stefano Curti. Postavitev muzikala, ki sta si ga zamislila Michael Kunz in Sylvester Levay, je za vsako gledališče velik zalogaj. O tem govori že podatek, da so sceno in kostume pripeljali v Trst s kar 16 tovornjaki.

“Prebivalci Ulice Crispi nas zdaj skoraj malce sovražijo,” so ob robu novinarske konference povedali predstavniki Rossettija. Od 24. aprila vse do četrtkove premiere je namreč promet na ulici za tržaškim gledališčem marsikdaj zastal. “45 ljudi skrbi za postavitev likovne opreme in prav toliko pomočnikov smo morali najeti v Trstu,” je pojasnil Curti. V muzikalu igra skoraj 30 nastopajočih. Že iz seznama vlog je razvidno, da je muzikal zastavljen precej drugače od filmske trilogije. Vloga pripovedovalca je namreč zaupana Sissinemu atentatorju Luigiju Lucheniju, v glavni vlogi pa nastopa Smrt, ki skozi celotno predstavo dvori nesrečni cesarici. Smrt je na premieri odigral Mark Seibert, Luchenija pa Kuorsch Abbasi. Oba sta v Trst prišla naravnost z Dunaja, kjer sta predstavila nov muzikal. Po dvajsetih letih bo namreč Sissi zaživela v prenovljeni izvedbi, Seibert, Abbasi in vam Damova pa bodo še vedno nastopali v glavnih vlogah.

“Muzikal je tudi priložnost za vse mesto,” je dejal predsednik fundacije CRTrieste Renzo Piccini. Brez pomoči fundacije bi muzikal težko prišel v Trst, velika naložba pa bi se morala obrestovati tudi v turizmu. “Muzikal je prvič v Italiji, zato so vstopnice naročali z raznih koncev države,” je povedal Curti, ki skupaj s Piccinijem deli mnenje, da je Trst italijanska prestolnica muzikalov. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je gledališče Rossetti v zadnjih letih gostilo celo vrsto najslavnejših prireditev te umetniške zvrsti.

“Tržaško gledališče je res lepo, oprostite, če tega ne znam povedati v italijanščini,” je dejala producentka Andrea Friedrichs. Tudi med nastopajočimi ni nikogar, ki bi znal italijansko, za tržaški nastop pa so vendarle pripravili presenečenje. Nekaj pesmi odpojejo v italijanščini in Lucheni tu in tam postreže z italijanskimi kletvicami. Občinstvo v Rossettiju pa je na premieri navdušil nastop mladega Tržačana Gabrieleja Pacinija, ki ga je dramska družina Vereinigten Bühnen z Dunaja nalašč najela, da bi v Trstu odigral vlogo Sissinega sina Rudolfa.

Muzikal spremlja orkester, ki ga vodi Hauke Wendt. Med četrtkovo premiero je moral dirigent sredi prvega polčasa za nekaj časa odložiti palico, saj se je glasno ploskanje občinstva prekinilo predstavo. Huronski aplavz je sprožila pesem Ich gehör nur mir, ki jo je van Damova zapela s pravšnjim občutkom. V pesmi je bistvo Sissinega življenja in nemško-avstrijskega muzikala: v želji, da bi bila zvesta svoji naravi, se princesa ni nikomur uklonila.

PETER VERČ