Prevajalci, dobrodošli na Volčjem Gradu!

Kultura
, posodobljeno:

Da prevajalcev močno primanjkuje, že ptički čivkajo. Večkrat so to poudarili tudi v kraški vasici Volčji Grad pri Komnu, kjer je Založništvo tržaškega tiska (ZTT) odprlo drugi Sovretov kabinet v Sloveniji in z njim tudi prevajalsko rezidenco, kjer si želijo prevajalcem omogočiti idealne pogoje za delo.

Odprtja Sovretovega kabineta na Krasu so se veselili Martina Kafol, Erik Modic, Tanja Petrič in prva 
rezidentka Lucia Gaja Scuteri.
Odprtja Sovretovega kabineta na Krasu so se veselili Martina Kafol, Erik Modic, Tanja Petrič in prva rezidentka Lucia Gaja Scuteri.Založništvo tržaškega tiska

KOMEN > “V Založništvu tržaškega tiska nismo edini, kjer se že dlje časa soočamo z dejstvom, da prevajalcev odločno in močno primanjkuje,” je pojasnila idejna vodja projekta in glavna urednica ZTT Martina Kafol. “Ker pa v naši založbi že osem desetletij gradimo mostove med ljudmi, kulturami in jeziki, smo se odločili, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da prevajalcem in vsem, ki bi to radi postali, omogočimo dobre pogoje za delo,” je sklenila.

Prva pobuda je bila ustanovitev Sovretovega kabineta na Krasu na domačiji Pri Kovačevih na Volčjem Gradu, ki se pridružuje rezidenci za prevajalce na Dolu pri Hrastniku, ki jo je Društvo slovenskih književnih prevajalcev leta 2020 soustanovilo z Občino Hrastnik. Tudi kraško prevajalsko rezidenco je podprla Občina Komen. Kot je povedal župan Erik Modic, se kraška prevajalska rezidenca odlično dopolnjuje z junija odprtim Muzejem slovenskega jezika in knjige na gradu Štanjel.

Prvo poletje trije prevajalci

“S prevajalsko rezidenco prevajalcem nudimo prostor, v katerem lahko delajo,” pravi Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prostor je inspirativen, pravi, “a hkrati dovolj odmaknjen od vsakdanjika, ki je poln telefonskih klicev in elektronskih sporočil. Prevajalske rezidence, ki jih ponujamo, so usmerjene predvsem v individualno mirno delo, ki je zelo nujno za večje, kompleksnejše prevajalske projekte.”

V rezidenci je svoje dvotedensko bivanje že pričela Lucia Gaja Scuteri. V Trstu je že izšel njen prevod nagrajenega otroškega stripa Mala Mara, prevedla pa je tudi domoznanski knjigi Borba in Narodni dom. Podpisala pa se je tudi pod italijanske prevode del Maruše Krese in Anje Mugerli.

V času svojega bivanja na Krasu namerava dokončati prevodni osnutek mladinskega romana Evalda FlisarjaAlica v nori deželi, oblikovala bo tudi tako imenovani “book proposal” za romana Pričakovanja Anje Mugerli in Tega se ne da izbrisatiAndraža Rožmana. Do konca poletja bosta v rezidenci prevajala še Michael Biggins in Giorgia Maurovich.

Gaia Lucia (levo) je prva prebivalka Sovretovega kabineta na 
Volčjem Gradu, kjer bodo v prihodnosti številni prevajalci lahko v 
miru delali in prevajali. Ob njej urednica ZTT Martina Kafol.
Gaia Lucia (levo) je prva prebivalka Sovretovega kabineta na Volčjem Gradu, kjer bodo v prihodnosti številni prevajalci lahko v miru delali in prevajali. Ob njej urednica ZTT Martina Kafol. Založništvo tržaškega tiska