Preplet realnosti in absurda v zgodbi o osamljenosti

TRST > Komika in dramatičnost, grotesknost in morbidnost, kabaret in absurd. Nova uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča Svinje je pravi preplet različnih žanrov in tematik. Predstava je nastala v režiji Primoža Ekarta, o njej so več razkrili v ponedeljek ob prisotnosti direktorja gledališča Danijela Malalana v Mali dvorani SSG. Tu bo v petek ob 20. uri tudi premierna uprizoritev.

Pred začetkom predstave, in sicer ob 19.15, bo odprtje razstave v sklopu 60-letnice tržaškega Kulturnega doma, ki jo Slovensko stalno gledališče prireja v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, in nosi naslov Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan v Trstu.

Sestri na svinjski farmi

Avtor absurdne, vendar realne zgodbe, ki na skoraj kabaretski način raziskuje osrednjo temo osamljenosti, je priznani hrvaški dramatik Tomislav Zajec. Zgodbo je postavil v okolje svinjske farme, kjer živita odrasli sestri, ujeti v travmatični preteklosti. Njuni vlogi bosta zaživeli v igranju, petju in koreografijah igralk Tine Gunzek in Nikle Petruške Panizon.

“Idejo za uprizoritev sem imel, potem ko sem ju videl nastopiti skupaj in sem ugotavljal, da sta igralki idealni za vlogi sester. Nisem se zmotil,” je dejal režiser Primož Ekart, ki je obenem avtor besedil pevskih točk. Za izvirno glasbo pa je poskrbel Davor Herceg. “Gre za res posebno predstavo, ki igralkam dopušča veliko interpretativno svobodo,” je pristavil direktor SSG Danijel Malalan. Igralki pa sta povedali, da se je gledališki projekt izkazal za enega najzahtevnejših in za pravi izziv.

Osamljenost in nasilje

Ibru in Mala Ibru, tako je ime glavnima junakinjama, vsakodnevno preigravata različne vloge iz družinskega življenja, da bi lažje prenesli duševno stisko, ki ju muci. Drama v uprizoritvenem smislu ostaja v ozadju, saj sta si sestri ustvarili vzporedni svet, v katerem obdelujeta travmatične dogodke v svojevrstni obliki umetnosti. Ponavljajoča se tema igranih prizorov dveh sester so profesorji, ki naj bi na različnih področjih pokazali premalo posluha za umetniški talent Male Ibru. Starejša sestra, ki je bila izbrana za upravljanje kmetije, najde vsakič zanje “dokončno” rešitev, da bi tako ščitila sanje svoje mlajše sestre.

“Sestri že leta živita zgolj ena z drugo, druga drugi predstavljata dom, varnost, druga drugi sta mama, oče, prijateljica, učiteljica, neznanka in celotno socialno življenje. Namestili sta se v lastnih samotah, skrili sta se pred svetom in vecčno preigravata igro svinjaka in profesorjev ter si s tem ustvarjata svojo resnico, svoj smisel,” je o predstavi napisala dramaturginja Helena Šukljan.

Čeprav sestri skrbita ena za drugo v vlogah, ki jih odigravata, pogosto izstopa nasilje, ki sta ga doživeli v družini. “Tematizirali smo to, kar se dogaja v družbi: nasilje in osamljenost. In to skozi zgodbo sester, ki poteka v izoliranosti kletnega stanovanja zaradi nasilnih dogodkov, ki so zaznamovali njuno družino in njuno preteklost,” je še pojasnil režiser gledališke igre ter poudaril psihološki realizem, ki zaznamuje priredbo Svinj.

Ponovitve do konca leta

Scenografijo predstave si je zamislila Sara Slivnik, kostume je izbrala Tina Kolenik. Koreografije petih prizorov je ustvarila Rosana Hribar, oblikovalec svetlobe je Andrej Hajdinjak. Ponovitve na odru Male dvorane SSG se bodo nadaljevale do 29. decembra in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Ob nedeljah bo na voljo avtobusni prevoz iz okolice Trsta. Goriška ponovitev bo sledila januarja.

Razstava Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan v Trstu, ki jo bodo odprli v petek ob 19.15 v vhodni avli Kulturnega doma, bo do 16. februarja na ogled v urnikih predstav in odprtja blagajne. Slovensko stalno gledališče in Pokrajinski muzej Celje bosta z razstavo obeležila 60 let delovanja Kulturnega doma v Trstu, obenem bosta pozornost usmerila na Franja Felicijana in njegovo delo. Med drugim je lončar ustvaril 12.000 unikatnih keramičnih ploščic, s katerimi so prekrite ravno stene v slovenskem Kulturnem domu. Avtorica razstave je antropologinja Barbara Trnovec, ki je leta 2023 nekoliko pozabljenega in spregledanega Felicijana na novo odkrila in ga umestila med pomembne ustvarjalce na področju umetniške obrti.

Eva Skabar, Primorski dnevnik