Pred letošnjim FSF Portorož v zraku vprašanje o njegovi vlogi in prihodnosti

Kultura
, posodobljeno: 14. 10. 2025, 16:24

Med filmi letošnjega Festivala slovenskega filma (FSF) v Portorožu ne bo filmov Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika in Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič, ki pa ju bo mogoče videti na Liffu. Direktorica SFC Nataša Bučar ob tem opozarja, da je potreben širši razmislek o vlogi FSF.

Portorož, 16.09.2017Avditorij, 20. festival slovenskega filma, direktorica Slovenskega filmskega centra, Nataša Bučar

Nataša Bučar

Foto: Zdravko Primoћiи/fpa

LJUBLJANA > Vprašanje o vlogi in prihodnosti festivala je sprožilo vprašanje na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi programa 28. FSF Portorož v Ljubljani, kako direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) komentira, da je kot člana sveta festivala razrešila enega od producentov, ker svojega filma ni želel prikazati na letošnjem festivalu.

Kot je pojasnila Nataša Bučar, po pravilniku o FSF, ki je projekt SFC, kot direktorica SFC imenuje pet do sedem članski svet festivala, ki je posvetovalno telo direktorja festivala. V svet festivala je imenovala tudi Andraža Jeriča iz producentske hiše Temporama.

Ker pa so se pri Temporami odločili, da filma Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli, ki so ga producirali, ne bodo prikazali na letošnjem SFS Portorož, medtem ko bo 14 dni pozneje prikazan na Ljubljanskem filmskem festivalu - Liffu, se je odločila, da Jeriča razreši z njegove funkcije.

Slovenske premiere na FSF ne bosta doživela dva celovečerca

Po besedah direktorice SFC letos na FSF slovenske premiere ne bosta doživela dva celovečerca, ki pa sta načrtovana, da bosta prikazana na Liffu, poleg že omenjenega še Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika, za katerim stoji produkcijska hiša Perfo.

Bučar si želi, da člani sveta FSF Portorož podpirajo festival v vseh njegovih elementih ter da mu dajejo prednost pred drugimi festivali. Kot je pojasnila, Jerič ni prekršil nobenega pravila, saj imajo producenti veliko svobode glede tega, kdaj in kako svoj film prijavijo na FSF. Edino pravilo, ki ga morajo spoštovati, je, da mora biti film, ki je bil javno financiranje, na FSF prikazan v roku dveh let od dokončanja.

Je pa mnenja, da morajo člani sveta gledati na FSF Portorož kot na najpomembnejši festival in ga podpirati, zato se ji je zdelo, da je odločitev, ki jo je sprejel producent, zadosten razlog za razrešitev s funkcije člana sveta festivala. "FSF Portorož ima svet zato, da postavlja FSF na prvo mesto. In če se ni izločil sam, sem ga razrešila jaz," je pojasnila.

Kot je poudarila, je to njena odločitev, ki pa se ji zdi tudi pomembno sporočilo celotnemu prostoru, ne le filmski stroki. "Festival moramo krepiti in vsi ki smo okoli njega in soodločamo, moramo skrbeti, da je ta festival na prvem mestu."

"Ali bi radi samo vesne, ali bomo tudi kaj prispevali"

Direktor FSF Bojan Labović je dodal, da je v primeru pomembnih mednarodnih festivalov, ki zahtevajo svetovno premiero, takšno ravnanje slovenskih producentov legitimno. Je pa diskutabilno, če je govora o slovenskih premierah slovenskih filmov. "FSF Portorož je vendarle nacionalni filmski festival in če ga že imamo, mislim, da se moramo filmarji tudi pri sebi vprašati o svojem odnosu do njega: ali bi radi samo vesne, ali bomo tudi kaj prispevali, bomo imeli samo zahteve, ali bomo tudi nekaj dali". Menil je tudi, da bi bila potrebna resna razprava o tem, kaj bi si želeli od festivala.

Nataša Bučar je ob tem dodala, da je njena vizija FSF, da je to festival slovenskih festivalskih premier, vsaj tistih filmov, ki so večinsko financirani s strani države oziroma SFC. Meni, da bi bil potreben pogovor tako s filmsko stroko kot tudi širše o namenu in prihodnosti FSF. "Čas je, da se pogovorimo, ali morda festivala ne potrebujemo več vsako leto, ali je morda treba spremeniti pravila. Ali pa pustimo, da gredo stvari še naprej svojo pot in bo polovica letne bere, ki je sofinancirana z javnimi sredstvi, prišla na festival šele potem, ko bodo filmi že popolnoma neaktualni za festivalsko občinstvo," je poudarila.

Kot drugo možnost je omenila, da bi lahko "naredili nekaj v smislu Evropske filmske akademije s slovesnostjo podeljevanja nagrad". Mogoče je čas, da razmislimo o tem ter producentom omogočimo, da filme prikazujejo, kjer želijo, je povedala in dodala: "Drugačne rešitve seveda obstajajo, a jih moramo v konsenzu oblikovati."