Praznik knjige, ki jo moraš imeti rad

LJUBLJANA Sejem se z geslom Knjigo moraš imeti rad letos poklanja 100-letnici rojstva Ivana Minattija, mesto v gosteh pa so prav njegove rojstne Slovenske Konjice. Na 5000 kvadratnih mestih napovedujejo več kot 280 dogodkov. Po napovedih direktorja Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimirja Kukavice pričakujejo 60.000 obiskovalcev.

Za bralno pismenost

Na novinarski konferenci pred začetkom sejma je predsednica njegovega upravnega odbora Vesna Nahtigal dejala, da knjižni sejem odraža načela povezovanja, podpore rasti in inovacij ter prispevka k izobraževanju in osveščanju širše javnosti. Meni, da vedno večji obisk odraža ljubezen do knjige, znanja in željo po zgodbah, ki oblikujejo skupno zavest, obenem pa ima sejem neprecenljivo vrednost za razvoj bralne pismenosti, “ki je temelj naše sposobnosti za kritično mišljenje in globlje razumevanje sveta”.

Kukavica je spomnil, da bo sejem tokrat zaživel štiridesetič, čeprav je prvič vabil pred 52 leti prav tako na Gospodarskem razstavišču, ki zadnja leta, po dolgem bivanju sejma v Cankarjevem domu, znova gosti najpomembnejši knjižni dogodek pri nas. Predstavilo se bo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe in gostje iz petih držav.

Sejem so napovedovali že dogodki po knjigarnah v več mestih, predsednica programskega odbora Helena Kraljič pa je dejala, da bo glavno dogajanje znova na štirih odrih: Glavnem, Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih. To so Založniška akademija, Stripovski kotiček ter prizorišča Fotocone, razstave ilustracij in razstave 50:50. Poseben razstavni prostor bo ob svoji 160-letnici imela Slovenska matica.

Član programskega odbora Miha Kovač je predstavil raziskavo Knjiga in bralci 7, ki se posveča bralni pismenosti slovenske družbe. Po njegovih besedah so med raziskovanjem zaznali upad bralstva in števila tistih, ki na leto preberejo več kot tri knjige, teh je v Sloveniji okoli 30 odstotkov. Kovač pravi, da gre za spremembo vrednotnega sistema v družbi. “Tudi šolski sistem je naravnan tako, da je vse predstavljeno lahkotno, igrivo in zabavno, življenje pa je sestavljeno tudi iz reči, za katere je potreben intelektualni napor, ki ga vadimo ravno skozi branje.”

Na sejmu bodo podelili tudi več nagrad: od včeraj je znano, da prejeme nagrado za najboljši prvenec sejma Tina Perić za roman Ćrtice (Založba Goga), nagrado Radojke Vrančič pa mlada prevajalka Maja Kovač, nagrado Nede Pagon za najboljše slovenske urednike bo na sejmu prejel dr. Andrej Blatnik, danes bo znana tudi prejemnica ali pregemnik nagrade Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb. Razglasili bodo še Schwentnerjevo nagrado, Veliko nagrado knjižne ga sejma, nagrado za najlepše oblikovano knjigo, nagrado za najboljšo poslovno knjigo, nagrado mira in še nekatere druge.

Primorska na sejmu

Tam bo tudi nekaj primorskih založb, med njimi vselej posebej aktivni tržaški Založba Mladika in Založništvo Tržaškega tiska, od manjših pa se po 15 letih vrača koprska založba Libris.

Že danes bo na pisateljskem odru Marko Pogačnik spregovoril o praktičnem pomenu avantgardnega gibanja OHO v današnjem svetu, Anja Mugerli v soboto predstavlja zbirko kratkih zgodb Plagiat (Založba Miš). V nedeljo Sanje med bralce pošiljajo obsežno zbirko domišljijskih zgodb Marjana Tomšiča Vsemirje. Prvič bo moč kupiti romaneskni prvenec mlade koprske pisateljice Selme Skenderović, naslovljen In če vsi pozabijo (Cankarjeva založba).

Tudi letos je slišati več pripomb na dostopnost sejma manjšim založnikom, posebej pogrešana bo prodorna založba VigeVageKnjige, specializirana za risoroman, ki pa v petek v Šiški odpira novo knjigarno Šiškla.