Pot ljubezni, ob kateri je živel tudi Pasolini

Devetletni Pier Paolo Pasolini (1922 - 1975) je leto dni preživel v Idriji. Zato se v njej že vrsto let posvečajo še ne preseženemu umetniku in mislecu minulega stoletja. Urednica pesniške zbirke Pot ljubezni Milanka Trušnovec je pesmi dobila pred štirimi leti. Ob organizaciji spominskih dni Svobodni človek jih je odstopila daljna Pasolinijeva sorodnica Grazielle Chiarcossi. Zbirka je morala na natis počakati na projekt 4P. Prej je Založba Bogataj izdala knjižni prevod publicista Valeria Curcia Il calcio secondo, v slovenski izdaji Nogomet po Pasoliniju.

Pasolini je upesnil svoje otroštvo

Pesmi, 24 ohranjenih iz Pasolinijevega tipkopisa in nekaj dodanih, so odsev Pasolinijevih rosnih let in krajev, po katerih se je družina iz rodne Casarse selila z očetom - vojakom. Idriji, v kateri je živel v letih 1930 in 1931, pripadajo štiri pesmi. “Napisal jih je pozneje, v prehodnem obdobju med pesnjenjem v furlanščini in italijanščini. To je bilo v letih 1946 in 1947, a jih nikoli ni objavil,” je povedal skrbni prevajalec pesmi, tudi sam pesnik Matevž Komelj.

“Za mene je Pasolini zelo pomemben. Bil je eden od tistih, ki so me najbolj zaznamovali. K njemu sem se kot mislecu svojega časa, vedno vračal. Zato je bilo prevajanje teh pesmi za mene zelo pomembno,” je pojasnil do potankosti premišljen prevod naslovov, verzov in kitic. “Zahtevnost prevajanja pesmi je v njihovi neposrednosti, subtilnosti in čistosti,” je napisal v uvodu k zbirki.

Komelj je ob urednici Trušnovec, novinarki Majdi Širca in prevajalcu Stojanu Pelku del strokovne skupine, ki v projektu 4P poglobljeno preučuje Pasolinijevo delo. V poletni pisateljski rezidenci Založbe Bogataj je med drugim našel vrsto Pasolinijevih spominov na Idrijo. Te je v uvodu v zbirko poudarila tudi donatorka pesmi Chiarcossi, zlasti Pasolinijeve sanje, da se nahaja v Idriji. Natisnjene so v kratkem Pasolinijevem romanu Nečistovanja (Atti impuri), ki je izšel po Pasolinijevem umoru.

Novo odkritje za razumevanje naslova

Četrti uvodničar k zbirki, profesor Massimo Raffaeli, pojasnjuje, da pesniški spominski prebliski Pasolinija segajo od njegovega sedmega do 14. leta. “Pot ljubezni je zasnovana kot kratek razvojni roman, speljan skozi kraje, ki so bili prizorišča avtorjevega razvoja. So kot strdki spominov in promemorije predpubertetnega fanta, pravzaprav še otroka,” piše Raffaeli.

Ob današnji Poti ob rakah, sedaj praznem vodnem kanalu ali Poti naravoslovcev, je nekdaj živel Pier Paolo Pasolini.V njegovem času so jo imenovali Pot zaljubljencev. V Pasolinijevi zbirki je prevedena v Pot ljubezni.

Foto: Saša Dragoš

Trušnovec se v projektu posveča študiju idrijskega arhiva. Med nova odkritja sodi popis prebivalstva, ki pove, da družina Pasolini ni živela samo v današnji občinski stavbi, pač pa tudi v nekdanji rudniški upravni stavbi na današnjem zanemarjenem območju Unescovega Jožefovega jaška. Ta stoji tik nad Potjo na rake, ki so jo Italijani v času zasedbe imenovali Via amore domačini pa Pot zaljubljencev.

Pesem Via degli amori, po kateri je Pasolini imenoval zbirko, je “skoraj” haiku. “Na mojem licu dečka leži s težo leden in topel list z vonjavami jeseni,” je s pripisom V Idriji '30 napisal 25 letni Pasolini. Komelj jo je prevedel kot Pot ljubezni. “Raba nekdanje različice poimenovanja poti bi izničila simbolni naboj, ki je v naslovu bistven. Pot ljubezni v zbirki je pot samega pesnika ...” je pojasnil v uvodu, ki ga je naslovil Leden in topel list, ki ju vsebuje pesem.

Pot sodelovanja in Pasolinijeva pot

Pot je v projektu 4P večpomensko pomembna. Oblikovalka Branka Štremfelj jo je, delno živosrebrno in ljubezensko rdeče, kot neskončno črto dodala na naslovnico zbirke. Čeprav je pesmi malo, je knjiga skupaj z uvodi natisnjena na 200 straneh. Urednica Trušnovec je vanjo zbrala še Pasolinijeve slike, risbe, zapiske in tipkopise natisnjenih pesmi. Mnogoplastni Pasolini je najmanj znan kot slikar. 4P bo predstavil še kakšno njegovo skrito plat.

“Projekt se bo iztekel jeseni. Takrat bomo v sodelujočih krajih odprli več Pasolinijevih spominskih poti. V Idriji bo pot vodila od občinske stavbe, na kateri ima spominsko ploščo, mimo filmskega gledališča do Jožefovega jaška,” je dodala koordinatorka projekta za občino Idrija Lenka Grošelj. Ob Idriji s slovenske strani sodelujeta še razvojna agencija ICRA in Univerza v Novi Gorici. Koordinatorka je občina Pordenone. Ob tej in Casarsi in v njej urejenem študijskem centru P.P. Pasolinija kot pridružene sodelujejo še tri italijanske občine. Med pridruženimi partnerji sta tudi slovensko ministrstvo za kulturo in ICOMOS, združenje za spomenike in spomeniška območja. Med drugimi je cilj projekta tudi bodoče sodelovanje vseh sodelujočih in oblikovanje več (turistično) zanimivih poti in produktov ob Pasolinijevi dediščini. •