Poslušamo: V znamenju sto let prezrte klavirske glasbe na Goriškem

Koncert, na katerem so pred dnevi nastopili pianisti z Goriškega, Koprskega in Tržaškega, je umetniško zasnovala, oblikovala in izvedla muzikologinja Tatjana Gregorič.

Pianisti Bojan Glavina, Manuel Fighelli, Beatrice Zonta, Aleksandra Češnjevar Glavina, Aleksandra Pavlovič, Sara Rustja Turniški, Ingrid Mačus s pevko Martino Kocina ter z recitatorko in pesnico Petro Koršič so občuteno osvetlili lepoto te prepogosto prezrte literature. Program je z izbranimi in vsebinsko povezanimi skladbami omogočil vpogled v slogovno raznolikost goriške klavirske glasbe. V kratkem uvodu je muzikologinja Tatjana Gregorič najprej pojasnila kulturne razlike in orisala zgodovinski milje z začetka 20. stoletja, ko so ustvarjali Emil Komel, Marij Kogoj, Stanko Jericijo in Cecilia Seghizzi Campolieti. V teh skladbah je bilo zaznati glasbeno skladateljsko snovanje takratne Gorice, zazrto v preprostejši kompozicijski jezik, harmonsko nezapleten s prvinami romantike.

Vez med glasbo 20. stoletja in sodobnostjo je predstavljala v napredne kompozicijske tokove usmerjena glasba goriške skladateljice s častitljivo starostjo, danes 109-letne Cecilie Seghizzi Campolieti. Z romantičnim minimalizmom Kanadčana Marjana Mozetiča, slovenskega skladatelja, rojenega v bližini Gorice, se je koncert pomaknil v estetiko druge polovice 20. stoletja in odpiral pogled v današnji čas. Zvrstile so se še jazzovsko koncipirane Deviacije Marijana Mlakarja, virtuozni ScherzoPatricka Quaggiata, kontemplativno razpršena, sanjava skladba, ki jo je Anej Černe naslovil ... V sanjah, v nočni prikazni ..., in novejše elektro-akustično delo Naseli me znova Ingrid Mačus, ki z glasbo odkriva inovativne pristope k iskanju novih zvočnosti pri prepletu glasbe, glasu in poezije.

Koncertu je dokazal, da je klavirska glasba na Goriškem primerljiva s prevladujočimi evropskimi skladateljskimi smernicami. Pokazal je tudi, da so goriški skladatelji zadnjih sto let premogli ustvarjalnost velikih razsežnosti tudi na področju instrumentalne glasbe, ne samo zborovske, ki je v tistem času na naših tleh doživela velik razmah. Koncert je razgrnil polpreteklo zgodovino glasbene umetnosti našega prostora in vnovič potrdil, da sta umetnost in kultura na tem občutljivem področju prepleta dveh nacionalnosti, bila vedno povezana in sta tudi povezovala tako umetnike, glasbenike kakor poslušalce.