Porečje Soče kot krajina raziskovanja
Skupek projektov, aktivnosti, raziskav in performativnih dogodkov Isolabs je raziskovalec in konceptualni umetnik Marko Peljhan zasnoval na pobudo Nede Rusjan Bric, ki ga je povabila k snovanju programske knjige za Evropsko prestolnico kulture 2025. Kot je sam zapisal, je Isolabs zamišljen kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, ki preučuje zapleteno prepletanje umetnosti, znanosti, tehnologije, jezika in okolja na področju od izvira do izliva reke Soče. Gre za enega tistih projektov, ki se bo razvijal tudi po prestolničnem letu in bo predstavljen tudi v sklopu razstave, ki jo pripravljajo v Obalnih galerijah..
V sklopu aktivnosti, ki nastajajo znotraj širšega omrežja Isolabs, vizualna umetnica Jasmina Cibic (na fotografiji z Markom Peljhanom) snema film The Blackout, ki je povezan z dediščino elektrarn ter sociopolitičnih in zgodovinskih usedlin, kakršne beležijo v današnjem času, v katerem se ponovno pojavljajo ostre dihotomije med tehnoloških razvojem, ekonomijami in avtonomijo umetnosti.
Foto: Luka MavriMarko Peljhan, Novogoričan, si je porečje Soče v vsej njegovi kompleksnosti zamislil kot pokrajino raziskovanja. Projekt se je resda začel v sklopu GO! 2025, vendar se nadaljuje v letih 2026 in 2027 ter bo nenehno prisoten v tem okolju. V sklopu Isolabs je bil zasnovan tudi fizični mobilni laboratorij Spektr-Z, ki ga bodo prebivalci porečja še velikokrat srečali.
Naslov projekta je sestavljanka iz osnov iso ter labs. Iso se navezuje tako na termin isos (enak, isti) iz grščine, kot na Isonzo, italijansko in privzeto mednardno ime reke Soče, ter ima konceptualno povezavo s terminom insulation/isolation, ki jo je Peljhan uvedel ob projektu Makrolab. Labs pa se navezuje na celotno porečje Soče kot sistema živih laboratorijev. Tako je nastal Isolabs.
Projekt Marka Peljhana Sijanje v osrčje postavi Sočo.
Foto: Klavdija FigeljČesa nas lahko nauči Soča
Sam projekt obsega terensko delo, okoljsko in daljinsko zaznavanje, kartiranje in refleksivne prakse povezujejo z lokalnimi in globalnimi skupnostmi, pri čemer se raziskujejo in preizkušajo meje med različnimi disciplinami, kulturami, subkulturami in naravnimi sistemi. Ta niz dogodkov predstavlja pomemben korak v naši raziskavi kompleksnih sistemov, ki oblikujejo naš svet, in združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti.
Peljhan se je ob snovanju projekta vprašal “kako lahko alpska reka, ki teče v Sredozemsko morje, s svojimi materialnimi in kulturnimi sedimentnimi nanosi, prispeva k ekološki misli.” In ravno s to motivacijo nastaja vrsta umetniških del in performativnih dogodkov, pri čemer so nekatere že predstavili, nekatere pa še bodo v naslednjih letih, tudi v sklopu EPK 2026 v Oulu na Finskem, kamor so projekt že povebili.
Srce projekta je serija situacij, t.i. Embedded S3 dogodki, ki jih ustvarjajo “šamani”, “čarovniki” in “znanstveniki”. Znotraj tega sklopa nastaja več umetniških del in eno izmed njih, naslovljeno Sijanje - The Shining, je bilo premierno predstavljeno ob zaključku EPK v EPICentru.
Situacija Sijanje je računsko in procesno zasnovana s pomočjo t.i. Gaussovega razprševanja (Gaussian splatting). Proces se začne z zajemom podatkov daljinskega zaznavanja, tako s pomočjo satelitov kot brezpilotnih letalnikov ter z izvajanjem ključnih predobdelav, kot so radiometrično popravljanje, geometrijsko poravnavanje in ocena polažaja kamer s pomočjo metode kreacije “Strukture iz gibanja (Structure from motion)”. S temi metodami dobimo očiščene ter georeferencirane podatke in redek 3D oblak točk. Vsaka točka se nato pretvori v majhen tridimenzionalni Gaussov geometrični primitiv s položajem, obliko, prosojnostjo in barvo, in ti primitivi služijo kot začetna struktura za rekonstrukcije prizorov. Zatem se Gaussovi elementi s pomočjo diskretiziranega upodabljanja optimizirajo, dokler ne tvorijo 3D svetlobnega polja. Ta polja se s pomočjo procesiranja v realnem času preoblikujejo tako, da se posamezni izvorni prizori, ki so prisotni v Sijanju matematično nikdar ne ponovijo na popolnoma enak način in sistem v neskončnost vseskozi “ustvarja” nove poglede, procese in rezultate.
Vsakič drugačna izkušnja
Obiskovalec pri projektu Sijanje tako opazuje računanje in rezultate računanja v realnem času, to kar opazuje namreč niso slike, ampak izračuni geometrij porečja, kot jih je ustvaril algoritem medtem, ko ga opazujemo. Tako da ne gre za film, video ali prikaz podatkov daljinskega zaznavanja, temveč za avdio-vizualno izkušnjo, ki jo v realnem času, med opazovanjem, naračuna računalnik. Poleg vizualnega procesiranja Sijanje sestavlja tudi zvočna slika, katere izvorni podatki so terenski zvočni posnetki, ki so jih v sklopu svojih rezidenc v porečju Soče pripravili sodelujoči umetniki QOA, Segundo Berceteche, Dimitry Morozov, Antti Tenetz in Marko Peljhan. Procesno obdelavo zvočne slike in povezave z vizualnimi procesi pa so za Sijanje ustvarili umetniki Pierce Warnecke, Matthew Biederman in Peljhan.
Sijanje bo v razvitejši obliki predstavljeno že februarja 2026 v sklopu razstave Marka Peljhana tudi v Obalnih Galerijah Piran. •