Pomembni obletnici za Slovence
Leto 2024 mineva z dvema obletnicama, ki sta povezani s SSG: 120 let Narodnega doma in 60 let Kulturnega doma.
Prvi je bil osrednja ustanova tržaških Slovencev, sedež številnih organizacij, tudi Dramatičnega društva, ustanovljenega dve leti prej. Deloval je do požiga leta 1920. Na drugega je bilo treba počakati, čeprav se je gledališko delovanje obnovilo takoj po drugi svetovni vojni. Odbor za graditev je bil izvoljen februarja 1951. Načrt so zaupali arhitektu Edu Mihevcu, ki se je rodil v Trstu. Decembra leta 1964 so Kulturni dom uradno predali namenu. Simbolična povezava med obema domovoma je logotip SSG, ki povzema podobo marmornega reliefa nad glavnim vhodom v Narodni dom. Teatrologinja Milica Kravos, avtorica več knjig o slovenskem gledališču v Trstu, otvoritev poimenuje “slovesna prizemljitev” z besedami: “Na nedeljo 21. julija 1957 smo čakali očetov povratek s položitve temeljnega kamna za Kulturni dom v ulici Petronio in poslušali analizo govora njegovega prijatelja dr. Jožeta Dekleve. Zame - otroka se je takrat začelo pričakovanje, ki je trajalo do dne po slovesnem odprtju decembra 1964, ko je bilo dijakom dovoljeno vstopiti v Kulturni dom. Zadovoljstvo nad razkošno opremljenimi prostori so zagrenile nadute besede vladnega komisarja Libera Mazze, ki je v svojem nagovoru izpostavil neumestnost zahtev tržaških Slovencev in hvalil dobrohotnost države, ki nam, izsiljevalcem, poklanja imenitno stavbo. Poznala sem zgodbo od požiga Narodnega doma dalje in vedela tudi, da so polovico sredstev za gradnjo in opremo novega doma v zakotni tržaški ulici zbrali med nami, po tovarnah v Jugoslaviji in med predvojnimi emigranti v Amerikah. Lestenec na stopnišču je stal pet milijonov lir. Ko se zazrem vanj, pomislim, da so ta znesek prispevali Slovenci iz Clevelanda.”
Novinarka in bivša predsednica Upravnega sveta SSG Breda Pahor se otvoritve takole spomni: “Z odprtjem tržaškega Kulturnega doma je Slovensko gledališče dobilo novi dom, kar je prineslo več novosti. Med temi uvedbo abonmajev. Mladi, še posebej člani taborniške organizacije RMV, smo postali glasniki te nove življenjske faze. Z veliko vnemo smo se lotili prodaje abonmajev, zlasti dijaških. Zelo sem bila ponosna na oseben izkupiček. Zato nisem hotela, nisem mogla zamuditi slavnostnega odprtja Kulturnega doma in otvoritvene predstave, kateri sem sledila vključena v delovno četico prostovoljcev. Bilo je enkratno!”
Marjan Kravos, scenograf in nekdanji tehnični vodja SSG pravi, da so si “ogledali ponovitev predstave Po brezkončni poti Bratka Krefta in so kot dijaki bili navdušeni nad monumentalnostjo in lepoto nove zgradbe”.
Med tistimi, ki so bili priča slavnostni otvoritvi Kulturnega doma, je tudi trenutni podpredsednik Upravnega sveta SSG Boris Gombač, ki je z ostalimi hostesniki skrbel za red in vstope v dvorano ter je z navdušenjem sodeloval pri različnih postavitvah SSG. Sergij Lipovec, ki je tudi delal v Kulturnem domu, dodaja: “Z novim domom smo Slovenci v Italiji pridobili prostor, kjer je bilo mnoge cilje lažje udejanjiti. In še nov sistem - abonmaji. Do takrat je teater prihajal k ljudem, h gledalcem, zdaj pa so morali gledalci prihajati v teater! Premiere v KD so postale ritual, pomembno stičišče. Tako je nastal tudi novinarski ples, zelo zabavna in domiselna stvar.”
