Poljsko-slovenski Kosovel

V ljubljanskem KUD-u France Prešeren so predsinočnjim predstavili Kalejdoskop. Prvo slovensko-poljsko knjižno izdajo izbora pesmi Srečka Kosovela je uredila Tatjana Jamnik, prevod pa je delo Karoline Bucke Kustec.

Slovenskim bralcem so knjigo predstavili (od leve) Tatjana Jamnik, Karolina Bucko Kustec in  Iztok Osojnik Foto: Bogdan Macarol
Slovenskim bralcem so knjigo predstavili (od leve) Tatjana Jamnik, Karolina Bucko Kustec in Iztok Osojnik Foto: Bogdan Macarol

LJUBLJANA >Kalejdoskop so konec maja predstavili v petih poljskih mestih, in sicer v sklopu 3. festivala slovenske kulture Zlati čoln. 40-milijonski poljski narod, ki je do sedaj Kosovela poznal le fragmentarno in nepovezano, se tokrat lahko prvič druži z njegovimi izbranimi 112 pesmimi v izvirniku in poljskem prevodu Karoline Bucke Kustec, ki je na temo Kosovela tudi diplomirala. Dosledno dvojezično delo sta s spremnima študijama opremila Iztok Osojnik in Božena Tokarz, izšlo pa je pri založbah KUD Pólice Dubove in Instytut Mikolowski.

Razprava literarne zgodovinarke, teoretičarke in prevodoslovke prof. dr. Božene Tokarz je napisana iz perspektive poljskega prejemnika. Tokarzeva je namreč raziskovalka poljske in slovenske književnosti ter med drugim avtorica monografije Med destrukcijo in konstrukcijo: O poeziji Srečka Kosovela v konstruktivističnem kontekstu, ki je izšla v letu 2004. “Fenomen Srečka Kosovela je v tem, da je z vprašanji, ki jih zastavlja, in dvomi, ki ga obhajajo v zvezi s poezijo, pesnikom, človekom, kulturo, etičnimi in estetskimi vrednotami, kljub pripadnosti zgodovinski avantgardi blizu sodobnemu bralcu,” je med drugim zapisala.

Slovenski pesnik, pisatelj, esejist in zgodovinski antropolog dr. Iztok Osojnik pa bralcu odpira vrata v Kosovelovo poezijo “od znotraj”. V svoji znanstveni študiji nadaljuje delo, ki ga je zastavil že v esejistični zbirki Nasmeh Mone Lize: Sedem poskusov, kako misliti v polju poezije (2005), in razvija orodje za analizo Kosovelove poezije skozi Rancièrov pojem političnega. S tem je odprl novo razsežnost v razumevanju dela Kosovela ne le v poljskem, temveč tudi v slovenskem literarnem polju. Po njegovi oceni se je Kosovel s svojo konstruktivistično poezijo in široko izobrazbo vključil v estetsko in revolucionarno vrenje, ki je Evropo zajelo po prelomu stoletja in se še okrepilo med prvo svetovno vojno in po njej ter je pomenilo široko socialno fronto in deklariran socialni in politični upor proti “stari umetnosti” in “staremu svetu”. “Podobno kot so se nekateri drugi avantgardni umetniki neposredno vključili v politična gibanja svojega časa, je on ustvaril lasten poetični sistem in lastno radikalno politično poezijo. Njegovi še danes zelo aktualni 'konsi' so izreden primer uspele politične poezije, ki je 'nastala po večini sama iz sebe'”, je zapisal Osojnik.

Poleg pomembnega prispevka pri Kosovelovih prevodih za angleške (2008), ameriške (2010) in poljske bralce, Osojnik nadaljuje s svojim neumornim poslanstvom Kosovela predstaviti tudi drugim narodom. “V okviru vsakoletnih mednarodnih prevajalskih delavnic Zlati čoln, ki se odvijajo na Krasu, se dogovarjam s tremi Japonci, ki so pripravljeni soočiti se s prevodom Kosovela v japonščino,” je nakazal obet, da se bodo po mnogih desetletjih zamude, s Kosovelom v kratkem spoznali tudi v deželi vzhajajočega sonca.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano