Politika ni pričakovala, da bodo mladi povedali resnico o socializmu

LJUBLJANA > Film, ki skozi osebne zgodbe in arhivske posnetke razkriva, kako je punk med letoma 1977 in 1984 pretresel temelje socialistične družbe in postal simbol svobodomiselnosti, po besedah režiserja in scenarista Andreja Košaka, ki je bil član punkovske zasedbe Doza, prikaže pravo sliko slovenskega punka v celoti. Kot je povedal, je sporočilo filma, da se je mlajša generacija uprla komunizmu, saj da si takrat v 80. letnih minulega stoletja nihče ni upal ničesar reči, vsi so bili tiho, ni bilo opozicije.

V filmu spregovorijo člani zasedb, kot so Pankrti, Lublanski psi, Grupa 92, Berlinski zid, Buldogi, Doza, Kuzle, Čao pičke, Via Ofenziva in Otroci socializma, ki približajo ne le svoje prve stike s punkom in začetke razvoja gibanja, temveč tudi odzive javnosti, represijo policije, izkušnje s koncertiranja in okrnjene možnosti svobode govora mladih. Njihove pripovedi osvetlijo širšo politično in družbeno sliko tedanjega časa, v katerem je punk postal prostor za svobodno izražanje in kritično misel.

Režiser Andrej Košak je v celovečernem dokumentarcu popisal slovensko punk glasbeno sceno.

Foto: Sta

Punk kot simbol neodvisnosti

Prve glasbene zasedbe, denimo Pankrti, so uporniško kritizirale sistem, vsakdanje življenje in družbene norme, pokaže film. Gibanje se je iz Ljubljane hitro širilo v druga mesta po Sloveniji. Punk je postal simbol neodvisnosti, provokacije in ustvarjalne svobode.

Kot je še povedal Košak, so bili punkerji prvi kritični, takratna politika pa ni pričakovala, da bodo mladi ljudje povedali “resnico o socializmu”. Kot največjo posebnost pobudnikov slovenske punk scene v primerjavi s svetovno je označil njihovo mladost, saj da so bili skoraj vsi mladoletni. Bendi so bili med sabo raznoliki, vsak je imel svoj “štos in zvok”, tudi besedila so bila originalna, “prvič se je zdelo, da je ulični jezik tako naraven”, je dodal. Obdobje punka je po njegovih besedah odprlo prvo demokratično spremembo v Sloveniji.

Kot predskupina Paraf so tokrat nastopili Buldogi.

Foto: Daniel Novakovič/sta

Po filmu še slovo

Po projekciji filma je sledil koncert skupine Buldogi, za tem pa je oder zavzela legendarna reška skupina Paraf. Nastali so leta 1976, leto pred ljubljanskimi Pankrti.

Kot sta povedala vokalist in kitarist Valter Kocijančič, ki je bil tudi osrednja figura prve postave skupine, in vokalistka Pavica Mijatović, se med ustvarjanjem niso ozirali po punk zasedbah drugod po svetu, ustvarjali so po svoje. Njihove teme so bile vedno aktualne, način izražanja pa se je spreminjal skozi leta, tako kot so se razvijali tudi oni kot ljudje. Kot vrhunec kariere je Kocijančič označil vsa leta od nastanka skupine pa do danes.

Med njihove starejše uspešnice med drugim sodijo skladbe Fini dečko, U pobjede nove, Javna kupatila in Nikad nikad nikad, njihov najnovejši in tudi zadnji album z naslovom Paraf, ki obeležuje 50 let delovanja, pa sestavljajo tudi skladbe Triler, Refleksija in Karmine.