Poklon viziji: Vse kar ostane, je čas. Vzemimo si ga za film.
Od danes pa tja do 12. oktobra bo goriško somestje spet dihalo s filmom. Čezmejni festival Poklon viziji, že dolgo znan kot stičišče ustvarjalcev in občinstva z obeh strani meje, letos ponuja razkošen nabor vsebin, od mojstrskih delavnic do drznih kratkometražcev.
Na letošnjem festivalu Poklon viziji bodo predvajali tudi mojstrovino Bele Tarrja Satantango.
Foto: ProfimediaNOVA GORICA, GORICA > Že drevi ob 18. uri bo v Kulturnem domu Nova Gorica prvič pri nas zaživel film Še eno rundo, pa greva (Le città di pianura, 2025, 98') italijanskega režiserja Francesca Sossaia, ki je navdušil že na festivalu v Cannesu. Ob 21. uri se bo festivalska karavana preselila v podhod pri železniški postaji, kjer bo v kupoli Ingeborg Bachmann zasvetila video instalacija Horizons (Obzorja), nastala v sodelovanju s festivalom K3 iz Beljaka.
Že naslednje jutro se festival seli v bolj refleksivne vode. Med 9. uro in 13.30 v Hiši filma prirejajo Mednarodni forum Trajnostna digitalna preobrazba za ustvarjalnost, ki ga soorganizira Motovila (Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji). Med govorniki bo tudi dr. Angus Finney, mednarodno uveljavljeni strokovnjak s področja filmske industrije. Forum bo hkrati tudi sklep projekta Go Green Cinema znotraj EPK GO! 2025.
Tradicionalno bodo podelili tudi nagrado Darko Bratina. Letos bo ta romala v roke kar dveh legendarnih mojstrov filmske umetnosti - Béli Tarru in Yervantu Gianikianu. Oba bosta s svojimi deli prisotna skozi ves teden: že v sredo bo mogoče videti Gianikianovo mojstrovino Frente a Guernica, v soboto pa še Prigionieri della guerra in I diari di Angela – Noi due cineasti. Capitolo terzo.
Gianikian bo vodil tudi posebno mojstrsko delavnico, na kateri bo razkril, kako iz starih filmskih trakov izvablja nova sporočila. “Med razpadanjem filmskega traku in pozabo človeštva je tesna povezava,” pravi umetnik, ki je s pokojno Angelo Ricci Lucchi več kot pol stoletja brskal po arhivih in razkrival temne usedline zgodovine - od kolonializma do izgnanstev. Njuno delo je danes še toliko bolj dragoceno.
V petek bo Daniele Ciprì, priznani direktor fotografije in sodelavec velikih režiserjev, med drugim Marca Bellocchia, razkril, kako se je iz garažnega snemanja z nizkocenovnimi kamerami prebil do uporabe umetne inteligence pri filmski produkciji.
Kratki filmi, veliki svetovi
Festival Poklon viziji tudi letos dokazuje, da kratka forma ni nič manj mogočna. V sodelovanju s festivalom Dokufest bo v goriškem somestju zasijal kosovski novi val kratkega filma, neposreden, drzen, iskren pogled mlade generacije na svet okoli sebe. Ljubitelje klasike pa čaka zanimiv dialog med Francijem Slakom in Robertom Rossellinijem, ki sta ga zasnovala kuratorja Mila Lazić in Žiga Brdnik.
Četrtkov večer bo dišal po domačem. V sklopu projekta Naš vsakdanji kino bodo prikazani novi kratki filmi, posneti na Goriškem pod mentorstvom Alessandra Comodina, v dialogu s knjigo Sandra Scandolare Naš vsakdanji kino. Pet avtorjev, sicer predstavnikov mlajše generacije (Jan Devetak, Ester Ivakič, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani in Francesco Sossai) bo razgrnilo mozaik vsakdana, kjer se meja razblinja v skupen prostor zgodb.
Manjkali ne bodo niti Prvi Poleti, že stalnica festivala, kjer bodo dijaki iz Nove Gorice, Gorice in Beljaka predstavili svoja dela. Še posebej bogat bo študentski program, saj se bodo mladim iz Nove Gorice, Vidma, Ljubljane in Zagreba pridružili še kolegi z rimske akademije RUFA.
Za veliki finale v nedeljo, 12. oktobra, sledi epska projekcija filma Sátántangó, več kot sedemurne mojstrovine Béle Tarra, ki jo bo uvedlo predavanje Aljaža Škrlepa. Tarr se bo sicer festivalu pridružil novembra, ko bo vodil še svojo mojstrsko delavnico in prejel nagrado Darko Bratina.
“Vse, kar ostane, je čas,” pravi Béla Tarr. “To je edino, kar je še pristno - sam čas: leta, dnevi, ure, minute in sekunde.”
In prav s tem občutkom bo festival Poklon viziji še enkrat spomnil, da film ni le umetnost, temveč tudi upor, spomin in upanje.•