Pogled v preteklost, temelj za prihodnost

KOPER • Namen monografije je zbrati, raziskati in interpretirati ključne mejnike gledališkega ustvarjanja v Kopru - od najzgodnejših zapisov do sodobnega profesionalnega gledališča. S tem želijo ustvarjalci zapolniti vrzel v raziskavah ter ponuditi strokovno, toda hkrati berljivo delo, ki bo služilo tako strokovni kot širši javnosti. Monografija naj bi postala referenčno delo za razumevanje kulturnega razvoja mesta in širšega primorskega prostora. Pri projektu sodelujejo posamezniki iz pomembnih obalnih institucij; od Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) in Pokrajinskega muzeja Koper do italijanskega središča Carlo Combi in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kar zagotavlja interdisciplinaren pristop. Delo poteka po načrtovani časovnici, sodelujoči pa so se že večkrat srečali na delovnih srečanjih, kjer usklajujejo vsebinske poudarke in metodologijo. Urednica monografije je Lea Širok, nekdanja novinarka Radia Koper, ki je vrsto let spremljala gledališko dogajanje v Kopru, zato projekt vodi z dobrim poznavanjem tematike in občutkom za zgodovinski kontekst.

Monografija bo razdeljena na več tematskih sklopov, ki jih pripravljajo priznani avtorji. Obdobje 18. stoletja bo raziskala Lea Širok, ki bo osvetlila prve zametke organiziranega gledališkega življenja v mestu. Prispevek o 19. stoletju bosta pripravila dr. Lucija Čok in dr. Salvator Žitko, ki bosta predstavila razvoj kulturnega prostora v obdobju pomembnih družbenih in političnih sprememb. Obdobje med obema vojnama bosta obravnavala dr. Nives Zudić Antonič in Kristjan Knez, s poudarkom na večkulturnosti in prepletanju različnih gledaliških vplivov. Poseben poudarek bo namenjen razvoju gledališča po drugi svetovni vojni. Dramaturginja Helena Šukljan bo raziskala obdobje med letoma 1945 in 1963 ter dolgotrajne poskuse ustanovitve profesionalnega gledališča, ob tem pa poudarila tudi močno vlogo amaterske gledališke dejavnosti. Primorski poletni festival, ki je pomembno zaznamoval kulturni prostor, bo predstavila novinarka in kulturna delavka Neva Zajc, medtem ko bosta Katja Pegan in Miha Trefalt osvetlila ključni prelomni trenutek 21. stoletja - ustanovitev profesionalnega gledališča v Kopru. Monografija se ne bo omejila zgolj na institucionalno zgodovino, temveč bo zajela tudi širši kulturni kontekst. Trefalt bo predstavil še razvoj baletne šole v Kopru ter Plesnega ansambla slovenskega Primorja, Brigita Jenko bo osvetlila zgodovino gledališke stavbe kot pomembnega kulturnega prostora, Deborah Rogoznica pa bo raziskala povezave med karnevalsko tradicijo in gledališčem v Kopru.

Projekt je trenutno v fazi nastajanja, pri čemer je poleg vsebinskega dela treba določiti še nekatere ključne elemente publikacije, kot so oblikovanje, format in uredniški pristopi. Kljub temu je jasno, da bo monografija predstavljala pomemben mejnik - ne le kot dokument preteklosti, temveč kot temelj za prihodnji razvoj gledališke umetnosti v Kopru.