Poetično telo kot dialog med različnimi estetikami

NOVA GORICA > Poetično telo je zadnja predstava projekta Brezmejno telo, enega vrhuncev uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica, ki je bil tri leta (2022-2025) trajajoče umetniško raziskovanje. Slednje je vključevalo 60 umetnikov, njegov rezultat pa je bilo enajst celovečernih predstav, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Nastja Bremec Rynia, ki je ob Michalu Rynii glavna koreografinja in vodja plesnega ansambla MN Dance Company. Projekt Brezmejno telo bo ovekovečen tudi na dokumentarnem filmu, čigar predstavitev načrtujejo konec januarja v EPIC centru. Sicer pa Poetično telo, zadnje dejanje projekta Brezmejno telo, nadaljuje raziskovanje lanske uprizoritve Prometeja, mita o stvarniku človeka iz gline, ki mu je prinesel ogenj. Tokrat pozornost ni na uporu bogovom, temveč na posledicah tega daru: umetnosti, kulturi in človekovemu notranjemu razvoju, pa tudi o krivdi, ki ostane po takem dejanju.

Navdih tudi v Kafkovem romanu Proces

K sodelovanju sta zakonca Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia povabila še dva gostujoča koreografa, in sicer Luco Signorettija in Mašo Kagao Knez, ki sta ustvarila vsak svoj del tridelne plesne predstave. “Navdihovali smo se pri Kafkovem romanu Proces kakor tudi že v lanskem Prometeju. Tokrat se nismo ukvarjali s samim dejanjem kraje ognja bogovom, ampak s posledicami tega dejanja, pozitivnimi in negativnimi, v tretjem delu konkretno s krivdo, ki jo nosi Prometej, ki smo ga kot arhaičnega junaka vzporejali z Josefom K., ki je tipično moderen junak,” je o vsebini plesne predstave povedala dramaturginja Ana Kržišnik Blažica, ki ob tem dodaja, da junaka povezuje prav soočenje s krivdo, ki je obenem realna in absurdna. Prvi del triptiha Poetično telo je oblikoval koreograf Luca Signoretti, ki je navdih iskal v raziskovanju ravnovesja med človekom in naravo, zato je ta del poimenoval Prah in dež. Pod koreografijo drugega dela z naslovom Ali se lahko samo malo ustavimo, prosim? se podpisuje Maša Kagao Knez. Kot je dejala včeraj, je gib soustvarjala s plesalci. Iskali so “skupen dih, poskušali smo ustvariti svet, kjer so poetična telesa, ki se poskušajo slišati, razumeti in so sočutna drug do drugega”. V tretjem delu, ki nosi naslov Samo ne zbujati kake pozornosti!, pa so izhajali iz citata Franza Kafke iz romana Proces. “In vzporejali smo ta dva junaka, Prometeja kot arhaičnega in Josefa K. iz romana Proces kot sodobnega modernega človeka. Skupno imata soočenje s krivdo, ki je hkrati realna in hkrati absurdna in ki v bistvu vpliva na občutenje celotne naše kulture. To krivdo nosi pravzaprav slehernik naše kulture,” meni Ana Kržišnik Blažica. V triptihu bo nastopilo 17 plesalcev z vsega sveta. •