“Poet, rojen z bolečino iskanj”
Pretorska palača je gostila literarni večer z avstrijskim pesnikom, prevajalcem, urednikom in založnikom Ludwigom Hartingerjem, enim najpomembnejših posrednikov slovenske literature v nemško govoreči prostor. V pogovoru s publicistko Sonja Polanc je osrednje mesto pripadlo poeziji Srečka Kosovela.
Ludwig Hartinger s Černigojevim portretom Srečka Kosovela.
Foto: Rado LipovecKOPER • Ludwig Hartinger velja za ambasadorja slovenskega jezika in slovenske književnosti. Kot pesnik, prevajalec v slovenščino in francoščino, pisatelj, urednik in založnik sodi tudi med največje promotorje poezije Srečka Kosovela. Prav poezija kraškega pesnika ga je že pred desetletji navdušila za učenje slovenskega jezika. Je eden tistih prevajalcev slovenske literature, ki je ponotranjil slovenski jezik tako, ”da ga z vsemi jezikovno-ritmičnimi posebnostmi in premenami na avtentičen in subtilen način 'tihotapi' v nemščino”.
Hartinger je na večernem druženju v Kopru potrdil, da moraš pri prevajanju “tudi čutiti v jeziku, v katerega prevajaš. Ni mogoče dobesedno prevajati. Ni dovolj, da človek najde ustrezno besedo. Prava beseda prej ali slej prileti. Pri prevajanju moram nujno najti ustreznice. Prevajam iz več jezikov, zato si lahko privoščim tudi 'akrobatske veščine'. Ni mogoče dobesedno prevajati, kar je v zadnjem času značilno zlasti za umetno inteligenco ...”
Hartinger že več kot dve desetletji približuje slovensko literaturo nemško govorečim bralcem. V Pretorski palači je Kosovelovo Moja pesem je eksplozija prebral v slovenščini, francoščini in nemščini. Ritem vsake pesmi je imel drugačen, svojstven izvor. Oglasile so se harmonije svetlih akordov v vesolju in se potopile v objemu žalosti zemlje …
Hartinger je z Alešem Bergerjem uredil tudi tri monografije del Srečka Kosovela: Ikarjev sin (2004), Izbrana pisma (2006) in Izbrana proza (2008). Za medkulturna prizadevanja je Hartinger prejel nagrado Srednjeevropske pobude in Pretnarjevo nagrado. Odlikovan je bil tudi z nagrado Central European Initiative. Poleg Srečka Kosovela so v njegovih nemških prevodih tudi verzi Tomaža Šalamuna, Daneta Zajca, Svetlane Makarovič, ... Pred štirimi leti so mu podelili Lavrinovo diplomo.
“Pri kraškem pesniku Srečku Kosovelu je še veliko neodkritega. Objavljanje Kosovelovega opusa še ni končano, a bo pot zelo ovinkasta. Ko sem bil v Ljubljani, sem v sobi Kosovelove sestre Anice, našel še zaprte škatle, ki še čakajo na odkritje. Cel kup škatel je še na marsikaterem vlažnem podstrešju … Tudi vso korespondenco bo treba še natančno pregledati …” je na srečanju v Pretorski palači obljubil Hartinger.
In pred vrati je že Forum Tomizza 2026 … •