Podobe, ki jih v sebi nosimo vse življenje
Naj se pustolovščina začne! Slovenski bienale ilustracije je vsakič prava avantura v raznolike ustvarjalne izraze domačih ilustratork in ilustratorjev. Na spletu ga je odprla podelitev odličij: nagrado Hinka Smrekarja je prejela Lila Prap, plaketi Solkanka Ana Zavadlav in Peter Škerl, za življenjsko delo so nagradili Daniela Demšarja ... Kar 81 likovnih svetov do konca marca vabi v galerijo Cankarjevega doma.
LJUBLJANA > Da ilustracija nikakor ni nekaj, kar bi bilo namenjeno zgolj otrokom, dokazuje že raznolik nabor tako letošnjih nagrajencev kakor razstava 81 ustvarjalk in ustvarjalcev, največ doslej. Slovenski bienale ilustracije je ustanovila sekcija ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, leta 1993, da bi seznanjali tako strokovno javnost kakor ljubitelje ilustracije z najnovejšimi likovnimi dosežki na tem področju ter jih promovirali med založniki. In razstave so vsaki dve leti vse bolj paša za oči in čustva.
Raznoliko brezmejni
Bienale vselej začnejo z razglasitvijo nagrajencev, ki so jih tokrat zaradi slabih epidemioloških razmer razglasili na spletni prireditvi.
Nagrado Hinka Smrekarja je prejela Lila Prap za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?! (Mladinska knjiga, 2019). Umetničin likovni izraz, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, je takoj prepoznaven.
Pri njenem domišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote, je v utemeljitvi zapisala žirija. “V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice.” piše v utemeljitvi.
Junaki v preprostosti
Plaketi Hinka Smrekarja sta prejela Peter Škerl za za ilustracije slikanice Rajski vrt: Zgodba o Sloveniji nemške zbirateljice ljudskega slovstva Erike Eichenseer (Založba Miš, 2021) in Solkanka Ana Zavadlav za ilustracije v knjigi Jež in samotni občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena (Mladinski knjiga, 2020).
Tudi za ilustracije Tellegenove knjige Čriček in temačni občutek (MK, 2017) je Ana Zavadlav prejela več, tudi mednarodnih nagrad, prav to sezono pa so v SNG Nova Gorica začeli z uprizoritvijo istoimenske avtorske predstave režiserke Ivane Djilas, ki je v celoto sestavila več del Toona Tellegena. “Neverjetno se zdi, da sta tako lik Črička kakor Ježa, vključno z vsebino del, prišla ob pravem času na pravo mesto,” nam je v včerajšnjem telefonskem pogovoru dejala Ana Zavadlav, ki je nagrajenega Ježa in samotni občutek ustvarjala med prvim koronskim valom.
“Kakšno naključje, Jež ima težavo, ali naj koga povabi k sebi ali raje ne, mi pa smo bili zaprti vsak v svojem domu. Takrat sem imela tudi jaz več časa za premišljevanje in ugotavljala, da so Jež, Čriček in ostali vse prej kot lepi, junaški, a obenem tako zelo močni liki ... Niso junaki, a so plemeniti v svoji nepomembnosti, v nasprotju z vsem, kar nam narekuje družba. In tudi moje ilustracije niso virtuozne bravure, a se morda kakor liki dotaknejo bralca. Prijetno se je z njimi družiti,” je še povedala Ana Zavadlav.
Podelili so tudi tri priznanja Hinka Smrekarja. Prejeli so jih Mojca Cerjak za ilustracije v knjigi Sr(e)čna dežela ob pesmih Zvezdane Majhen (Založba Ajda, 2015), Matija Medved za digitalno ilustracijo Prvi koraki, nastalo leta 2020, za poljudno-znanstveno ilustracijo pa Lidija Plestenjak za podobo Crested Owl (Lophostrix cristata), katere izvirnik je nastal leta 2019.
Podelili so še več priznanj in pohval, da bi tako podprli še več ustvarjalk in ustvarjalcev, ki vedno znova dokazujejo, da je ta veja umetnosti v Sloveniji izjemno plodovita in kakovostna. Posebno pohvalo je prejela Huiqin Wang za ilustracije ob besedilu Milana Dekleve v knjigi Mala Alma na veliki poti (MK, 2020), posebno priznanje za mladega ustvarjalca pa Jure Brglez za digitalno ilustracijo Čapljina pečenka (Lahkonočnice), ki jo je lani ustvaril kot naslovno ilustracija za podjetje A1.
Več izstopajočih del
Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Silvana Omerzuja je prejela še ena Primorka, Vipavka Ana Maraž, za ilustracije v knjigi Kako dolg je časMateta Dolenca (Beletrina, 2019), posebno pohvalo po izbiri Zvonka Čoha pa Maja Šubic za ilustracije v knjigi Visoška kronika: Dramatizacija v poljanskem narečjuAndreja Šubica (Modrijan, 2020).
Posebno pohvalo po izbiri Petre Černe Oven je dobila Andreja Gregorič za ilustracijo Mestno življenje III, pohvalo po izbiri predsednice žirije Tatjane Pregl Kobe pa Eva Mlinar za ilustracije Vinjet Straholjubca (VigeVageKnjige, 2019). Posebno pohvalo žirije za zamisel in izpeljavo projekta je prejela Tamara Rimele za ilustracije v knjigi Sto dejstev o Prekmurju (Pomurski muzej, 2019).
Na razstavi je poseben prostor namenjen nagrajencu za življenjsko delo, slikarju, grafiku in lutkarju Danielu Demšarju (1954), ki so ga v osemdesetih mnogi spoznali po ilustracijah slikanice Kuža Luža, v zadnjem obdobju pa je zaznamoval pesniški zbirki Svilnate pesmiBine Štampe Žmavc in AngeleToneta Pavčka.
