Pod taktirko karizmatičnega dirigenta
Z nedeljskim koncertom ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru se bo sklenil letošnji devetdnevni poletni glasbeni tabor Musica creativa, ki ga že 32. leto zapored organizira Zveza slovenskih godb. V Kopru je tako v cerkvi sv. Jakoba na Brolu te dni intenzivno vadilo 120 godbenikov iz različnih koncev Slovenije.
KOPER> Cerkev sv. Jakoba, kjer ima svoj vadbeni prostor Pihalni orkester Koper, ki je soorganizator tabora, nas je v torek dopoldne sprejela s Piazzollovo skladbo Oblivion. Mladi godbeniki so prostor in poletni dopoldan pod taktirko svetovno znanega in karizmatičnega nizozemskega dirigenta Jana Cobra napolnili s tankočutnim glasbenim vzdušjem.
“Zame je komaj drugi dan, kar sem v Kopru, a sem mnenja, ko smo preigrali ves program, da so glasbeniki že kar dobro pripravljeni,” nam je za začetek o svojih prvih vtisih povedal živahni dirigent.
“Najpomembnejša funkcija takšnega dela je, da mlade ljudi animiraš v glasbi. Ni dovolj, da vedo, katere note morajo igrati, pač pa, kako jih morajo igrati.”
V Sloveniji je bil že večkrat, v Kopru pa je prvič in mu zelo ugaja. Opozoril je, da je organizacija takšnega kampusa velika stvar in je zadovoljen, ker stvari organizacijsko dobro delujejo.
Jan Cober se zelo veliko posveča mladinskim orkestrom, tako da je vprašanje, kaj je pri delu z mladimi najpomembnejše, samodejno. “Glasba ni najpomembnejša, zelo pomembno je tudi druženje teh mladih ljudi, oblikovanje skupine oziroma pripadnosti skupini, kar je mogoče narediti tudi skozi komunikacijo v glasbi. To se mi zdi še toliko pomembnejše, ker živimo v svetu, v katerem smo čedalje večji individualisti. Na koncu druženja se mora orkester, v katerem so zbrani glasbeniki iz zelo različnih krajev, začutiti kot družina. To je pomembno,” odgovarja.
V primerjavi s Španijo in Nizozemsko po njegovem mnenju resda Slovenci nimamo tako dolge tradicije, je pa zaznati, da so pihalni orkestri dosegli solidno raven v razvoju. Tudi dirigenti so mladi, sposobni in študirani.
Mlade pihalce, trobilce in tolkalce je izobraževalo sedemnajst mentorjev, od tega sedem tujih, med njimi Francozinja Aurélie Roussel in Nizozemec Gerd Wensink.
Rousselova je prva hornistka v Slovenski filharmoniji in je tako na taboru Musica Creativa mentorica za rog: “Ker je veliko udeležencev prvič na takšnem taboru, se bolj kot na delo s posamezniki posvečam skupinski igri, oblikovanju zvoka in intonančni čistosti. Za vajo ni zelo veliko časa, teden dni imamo na razpolago, da se naučimo ves program, da je delo zelo podobno delu v profesionalnem orkestru. Torej delamo hitro, intenzivno, a je hkrati na vajah tudi veliko užitka in glasbeniki so zelo motivirani.”
Gerd Wensink je mentor za tenorsko tubo: “Zlasti se posvečam skupinski igri. In verjamem, da nam bo do konca tedna uspelo. Tu je razen ponoči zelo vroče, a je vzdušje zelo dobro, kar je zelo pomembno za skupno delo. Slabo vzdušje namreč izčrpava in ne vodi k dobrim rezultatom.”
Med 120 udeleženci sta tudi dvajsetletna flavtistka Lea Seljak iz Cerknega in šestnajstletni saksofonist Bruno Klančar iz Trebnjega. Lea igra flavto že od osmega leta, pri cerkljanski godbi pa je od srede osnovne šole. Tabora se udeležuje že več let: “Letos imamo prvič tujega dirigenta, zelo izkušenega, in pričakujem kakovostno delo in dober zaključni koncert. Na taboru je super. Zastopane so različne starostne skupine od 15 leta dalje in kar nekaj nas je, ki se že poznamo in smo stalna druščina. Vzdušje je res krasno: ob glasbi in strokovnem vodenju še dobra družba. Kaj bi hoteli več!”
Bruno se je začel učiti saksofona pri devetih letih, v občinski godbi v Šentrupertu pa igra že pet let. Za saksofon pravi, da po tolikih letih ne moreš odgovoriti, ali je to težak instrument. Po njegovem je zelo zanimiv, z njim se je mogoče izraziti. “Da, prav veliko stvari je mogoče spraviti v glasbo saksofona,” pravi. In dodaja: “Seveda si želim, da bi se na taboru čim več naučil. Veliko si obetam od izjemnega dirigenta; še posebej novih izkušenj.”
Že nocoj ob 20. uri bo orkester pod vodstvom dirigenta Jana Cobra nastopil v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
MAJDA SUŠA
